Ključne besede: območna enota KGZS Ljubljana, resolucija, zemljiška politika

"V Sloveniji imamo izrazito dualno kmetijstvo. Na eni strani 41 velikih kmetijskih podjetij ter še nekaj tisoč velikih kmetij, na drugi pa več kot 40.000 majhnih kmetij. Izziv, na katerega želi odgovoriti resolucija, je, kako izboljšati horizontalno in vertikalno povezanost v kmetijstvu in živilstvu, ne nazadnje tudi v gozdarstvu.

Izziv je dialog med mestnim in podeželskim prebivalstvom, razmerja v verigi preskrbe s hrano  ter generacijsko prenova. Slovensko kmetijstvo potrebuje mlade kmete kot Sahara vodo," se je slikovito izrazil Podgoršek.

Cilji resolucije so odporna in konkurenčna pridelava ter predelava kakovostne in varne hrane, trajnostno kmetovanje, stabilen dohodkovni položaj kmetov krepitev verig,  podpora pridelava hrane z višjo dodano vrednostjo, krepitev tržne naravnanosti in podjetništva ter ohranjanje proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč. Javna obravnava resolucije bo potekala do konca maja.

V nadaljevanju je predstavil še sveženj zakonov v zvezi s kmetijskimi zemljišči, ki so jih odprli na ministrstvu. Najprej Zakon o zagotavljanju zemljišč za namene izobraževanja in raziskovanja, potem  Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč  in Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč.

V razpravi je predsednik KGZS Cvetko Zupančič izpostavil, da so vse teme v resoluciji zelo pomembne in bodo tudi v okviru organov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije deležne primerne obravnave. Ni pa treba nobeno hitenje in si velja vzeti čas za razmislek, saj se tak dokument dela za daljše obdobje.

Glede zemljiške zakonodaje pa je poudaril, da si od začetka devetdesetih let noben minister ni upal odpreti tega področja. "Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo obravnavala zakonodajo v okviru strokovnih odborov, opravili bomo predstavitve v okviru vseh območnih enot, tako kot je ta danes tukaj. Gotovo bodo nasprotovanja znotraj članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije glede posameznih rešitev, zlasti pri predkupnih pravicah in zakonu o skladu. Verjamem pa, da bomo na koncu uskladili stališča do take mere, da bodo sprejete rešitve v dobrobit slovenskega kmetijstva." 

V razpravi  je sodelovalo še nekaj članov sveta, predsednik sveta Janez Beja pa je izpostavil nekatera zakonska izhodišča, ki niso naklonjena hribovskim kmetijam, zato je pozval Podgorška, da to upoštevajo v nadaljnjem oblikovanju zakonodaje.