V javnem prostoru, od učbenikov do medijskih objav, se kmetijstvo pogosto predstavlja predvsem kot vir okoljskih obremenitev. Takšni prikazi praviloma temeljijo na splošnih oziroma globalnih podatkih, pri čemer so posebnosti slovenskega kmetijstva in novejša znanstvena spoznanja pogosto prezrti. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Kmetijski inštitut Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetij Slovenije opozarjajo, da takšen poenostavljen pogled ne odraža dejanskega položaja slovenskega kmetijstva in lahko prispeva k slabšanju njegovega ugleda.

Ključne besede: miti, kmetijstvo, onesnaževanje, živinoreja

Enostranski prikazi škodijo ugledu slovenskega kmetijstva

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je opozoril, da se v različnih publikacijah, učbenikih in drugih gradivih živinoreja pogosto predstavlja predvsem kot pomemben vir emisij toplogrednih plinov, medtem ko so posebnosti slovenskega kmetijstva in novejša znanstvena spoznanja o vplivu posameznih toplogrednih plinov pogosto prezrti.

Tako se v javnosti oblikujejo številni miti o kmetijstvu – da je živinoreja eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb, da je metan enako problematičen kot ogljikov dioksid, da živinoreja okolju zgolj škoduje, da bi lahko večino živinoreje preprosto nadomestili z rastlinsko pridelavo, da kmetijstvo ne zmanjšuje svojih okoljskih obremenitev, da travniki za podnebje nimajo pomembne vloge, da je kmet predvsem onesnaževalec in ne tudi pomemben skrbnik krajine in prehranske varnosti in podobno.

Po njegovih besedah takšen pristop ne prikazuje celotne slike in lahko prispeva k stigmatizaciji živinoreje ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo. Ob tem je poudaril, da je treba jasno razlikovati med globalnimi primeri intenzivne industrijske živinoreje in slovenskim kmetijstvom, kjer prevladujejo manjše in srednje velike kmetije, velik delež travinja ter prireja, prilagojena naravnim danostim prostora. Zato slovenskega kmetijstva ni mogoče enačiti z intenzivnimi živinorejskimi sistemi, ki pogosto služijo kot podlaga za globalne ocene okoljskih vplivov.

»Pozivamo odločevalce, da temo vpliva kmetijstva na okolje obravnavajo celostno, na podlagi preverjenih dejstev in vseh razpoložljivih znanstvenih spoznanj. Le uravnotežen pristop lahko zagotovi odgovorne odločitve za prihodnost slovenskega kmetijstva, prehranske varnosti in razvoja podeželja,« je dejal Podgoršek.

Vpliv živinoreje na podnebje je manjši, kot se pogosto prikazuje

Dr. Jože Verbič, raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, opozarja, da je vpliv kmetijstva na podnebje pogosto predstavljen preveč poenostavljeno. Kmetijstvo je namreč zelo kompleksna dejavnost, ki je ni mogoče ustrezno opisati zgolj z nekaj kazalniki. Posebej zahtevna je primerjava metana z ogljikovim dioksidom. Metan je sicer močan toplogredni plin, vendar se v ozračju zadržuje približno 12 let, medtem ko se CO₂ kopiči in ostaja v ozračju bistveno dlje. Zato njun vpliv na podnebje ni enak.

»Za razliko od CO₂, ki se v ozračju kopiči, se koncentracija metana ob nespremenjenih ali padajočih emisijah ne povečuje. Zato običajni preračuni metana v ekvivalente CO₂ ne dajejo realne slike njegovega vpliva na segrevanje zemeljskega površja,« poudarja Verbič.

Po njegovih besedah se tudi podnebna stroka zaveda omejitev običajnih metod vrednotenja metana. Da običajni preračuni metana v ekvivalente CO₂ ne omogočajo vedno realne ocene vpliva emisij na globalno segrevanje, je bilo zapisano tudi v zadnjem poročilu Medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe. Sodobnejši pristopi, ki upoštevajo krajšo življenjsko dobo metana v ozračju, zato kažejo drugačno sliko vpliva kmetijstva na podnebje.

Po trenutno veljavnem načinu poročanja je slovensko kmetijstvo v obdobju 2020–2024 prispevalo 10,8 % skupnih emisij toplogrednih plinov, od tega približno tri četrtine živinoreja. Po metodologiji, ki upošteva obstojnost metana v ozračju, pa prispevek kmetijstva znaša le 3,6 %. Živinoreja je imela v tem obdobju celo negativne emisije, kar pomeni, da je razgradnja metana iz preteklih emisij presegla nove emisije ter pokrila tudi emisije didušikovega oksida iz gnojišč.

Dr. Verbič ob tem poudarja, da je takšna slika tudi posledica dolgoletnega zmanjševanja emisij v slovenski živinoreji. Pri prireji mleka se je od leta 1986 količina emisij na kilogram prirejenega mleka zmanjšala za več kot 45 %. Po njegovih ocenah je zaradi neustreznega vrednotenja metana tudi ogljični odtis slovenskega mleka v številnih analizah precenjen približno za dvakrat.

Pri presoji vpliva kmetijstva je treba upoštevati tudi ponore ogljika

Pri presoji vpliva kmetijstva na podnebje je treba upoštevati tudi spremembe zalog ogljika v tleh in rastlinju. V Sloveniji kmetijstvo ne povzroča krčenja gozdov, temveč se je gozdnatost v zadnjih 150 letih povečala s 36 % na 58 %. K ponorom ogljika prispevajo tudi travniki in kmetijska tla, pri čemer ima živinoreja pomembno vlogo pri njihovem ohranjanju in povečevanju vsebnosti organske snovi v tleh.

Živinoreji pogosto neupravičeno pripisujemo veliko porabo vode

Živinoreja se pogosto srečuje z očitki o izjemno veliki porabi vode, pri čemer se za kilogram govedine pogosto navaja poraba več tisoč ali celo deset tisoč litrov vode. Dr. Verbič opozarja, da večino teh količin predstavlja tako imenovana zelena voda – padavinska voda, ki predstavlja vso padavinsko vodo, ki jo porabijo rastline ali izhlapi iz travnikov in zemljišč, na katerih pridelujemo krmne rastline. Velika poraba te vode je posledica dejstva, da je v krmnih obrokih za govedo veliko trave, trava pa za rast potrebuje veliko vode. Pri tej vodi ne moremo govoriti o porabi vode ali naravnih virov, saj ima raba te vode minimalen učinek na morebitno pomanjkanje vode za druge namene. Vodni odtis živinoreje bi bilo bolje ocenjevati na podlagi vode, ki jo porabimo za namakanje krmnih rastlin, vode, ki jo živali popijejo in vode, ki jo uporabimo za čiščenje hlevov in opreme (t. i. modra voda). Ta voda predstavlja približno 5 % zelene vode. Ker je Slovenija med državami z najmanjšim deležem namakanih zemljišč v Evropi, porabe vode v živinoreji ni smiselno posebej izpostavljati.

Negativni vplivi kmetijstva na okolje se zmanjšujejo

Večina kazalcev na področju vplivov kmetijstva na okolje kaže ugodne trende. Povečuje se obseg ekološkega kmetovanja, prav tako površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi. Bilančni presežki rastlinskih hranil se zmanjšujejo. Zmanjšuje se tudi poraba sredstev za varstvo rastlin. Zmanjšujejo se emisije toplogrednih plinov, tako metana kot didušikovega oksida. Zmanjšujejo se emisije amonijaka in drugih onesnaževal zraka. Nekaj težav imamo pri ohranjanju biodiverzitete, saj so travniki na eni strani izpostavljeni zaraščanju, na drugi pa intenzifikaciji. Kljub temu smo uspeli ustaviti trend zmanjševanja indeksa ptic kmetijske krajine.

 Naravne danosti Slovenije zahtevajo drugačen pogled na živinorejo

Slovenija sodi med države z največjim deležem območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje v Evropi. Kar 80,2 % vseh govedorejskih kmetij in 74,7 % vseh goved se nahaja na območjih, kjer naravne danosti pogosto ne omogočajo intenzivne rastlinske pridelave. Kljub neugodnim pridelovalnim razmeram, priredimo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje približno 71 % vse govedine in 63 % kravjega mleka.

Predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Irena Orešnik je opozorila, da je živinoreja na številnih hribovskih in gorskih območjih pogosto edina smiselna oblika kmetovanja. Zaradi strmih terenov, razdrobljenih parcel in zahtevnih naravnih razmer preusmeritev v poljedelstvo ali vrtnarstvo pogosto ni mogoča niti ekonomsko niti tehnološko. Paša živine je na takšnih območjih pogosto edini način, da zemljišča ostanejo obdelana in da se preprečuje njihovo zaraščanje. Živinoreja zato ne predstavlja le gospodarske dejavnosti, temveč pomembno prispeva tudi k ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti podeželja in domače pridelave hrane.

Ob tem je poudarila, da enostransko prikazovanje živinoreje kot okoljske težave ustvarja negativno podobo kmetijstva med mladimi in zmanjšuje zanimanje za prevzem kmetij. Po njenem mnenju je pomembno, da javnost, zlasti mlade generacije, dobi uravnotežene in strokovno utemeljene informacije o vlogi kmetijstva, saj bodo prav oni odločali o prihodnosti slovenskega podeželja:

»Če bomo mladim kmeta predstavljali predvsem kot onesnaževalca, ne smemo biti presenečeni, če kmetij ne bo imel več kdo prevzemati.«

Govorniki so se strinjali, da je vpliv živinoreje na okolje treba presojati celovito. Poleg emisij je treba upoštevati tudi njeno vlogo pri preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč, ohranjanju travniških ekosistemov, trajnostni rabi naravnih virov, prehranski varnosti ter ohranjanju poseljenega in urejenega podeželja.