Evropskega protesta kmetov se bo udeležila skupina približno 70 slovenskih kmetov in predstavnikov kmetijskih organizacij. Okoli 10.000 evropskih kmetov bo evropskim odločevalcem sporočilo, da so proti krčenju sredstev za kmetijstvo v obdobju 2028–2034, proti sporazumu Mercosur in proti novim birokratskim oviram, ki jih prinaša evropska zakonodaja.

Ključne besede: protest, slovenski kmetje, večletni finančni načrt, Mercosur, birokratske ovire

V četrtek, 18. decembra, bodo evropski kmetje v Bruslju protestirali proti predlogu večletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki ga je pripravila Evropska komisija, v okviru katerega bo za kmetijstvo namenjenih najmanj sredstev doslej. Janez Beja, podpredsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, je opozoril, da so hribovski kmetje arhitekti slovenske pokrajine. Z zmanjšanjem sredstev za ta območja bo slovensko podeželje opustošeno:
»Resnično si želimo, da bodo evropski in slovenski poslanci videli, da je stvar resna, in da bodo pristopili na pomoč, da bodo naši glasniki v Evropskem parlamentu ter zagovarjali dvig financiranja za skupno kmetijsko politiko po letu 2027.«

Eden glavnih razlogov nezadovoljstva je tudi sporazum Mercosur, saj bo kljub vključenim varovalkam za kmetijstvo škodoval slovenskemu in evropskemu kmetijstvu. Sporazum namreč omogoča uvoz cenejše hrane iz Južne Amerike, pridelane po bistveno nižjih standardih, kot veljajo v Evropski uniji. Sporazum Mercosur bo uvedel dvojne standarde kakovosti – hrano, pridelano v Evropski uniji, in hrano iz Južne Amerike. Uvoženi izdelki bodo manj kakovostni, saj prihajajo iz okolij, kjer okoljski standardi, dobrobit živali ter uporaba hormonov in antibiotikov niso primerljivi z evropskimi standardi.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je povedal:
»Naše zahteve so enake, kot so zahteve vseh evropskih kmetov. Želimo zaščititi evropske potrošnike na način, da bodo lahko tudi v prihodnje kupovali varno in kakovostno hrano, zato nasprotujemo trgovinskim sporazumom, ki omogočajo uvoz hrane, pridelane po povsem drugačnih standardih, kot veljajo v Evropi oziroma Sloveniji.«

Poleg tega kmete moti nova evropska zakonodaja (EUDR – preprečevanje krčenja gozdov, CBAM – ogljična dajatev na meji), ki uvaja nove birokratske omejitve in bo kmete zadušila z dodatnimi obremenitvami. Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je poudaril, da Evropa nima skupne gozdarske politike in da ni mogoče vseh držav metati v isti koš. Nekatere imajo komaj 7 odstotkov gozda, medtem ko ga ima Slovenija 60 odstotkov:
»Lastniki gozdov smo pred velikim izzivom – prilagajanjem na podnebne spremembe. Zaradi nalaganja birokratskih ovir z gozdovi ne bomo mogli aktivno gospodariti.«

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Eva Golob je povedala:
»Mladi na podeželju delimo zaskrbljenost glede prihodnosti kmetijstva, prehranske varnosti in ohranjanja življenja na podeželju. Ob tem imamo občutek, da se kmetijstvo vse pogosteje obravnava kot področje žrtvovanja, brez celostnega razmisleka o njegovem pomenu. Medtem ko Evropa kmetom nalaga vse več omejitev v imenu zelenega prehoda, hkrati povečuje prehransko odvisnost z uvozom živil, ki ne izpolnjujejo evropskih standardov.«

Slovenski kmetje so pri protestnih zahtevah usklajeni z evropskimi. Pri evropskem proračunu si prizadevajo, da bi ostala ohranjena sedanja raven sredstev za kmetijstvo in dvosteberna struktura, brez združevanja kmetijskih sredstev z drugimi skladi. Predlagano zmanjšanje deleža za kmetijstvo je preveliko, zato želijo ohraniti vsaj zdajšnji položaj. Kmetijstvo je temelj Evropske unije in proračun mora to jasno odražati, kljub zahtevnim geopolitičnim razmeram. Pri mednarodnih sporazumih, kot je Mercosur, pričakujejo, da bo Evropska unija zaščitila evropsko kmetijstvo. En del gospodarstva ne sme biti žrtvovan na račun drugega.