Se bodo servituti (služnosti paše) še kdaj uporabljali?

Se bodo servituti (služnosti paše) še kdaj uporabljali?

Travništvo, pašništvo in pridelava krme  | 
Letno srečanje gorenjskih agrarnih skupnosti (foto: Tatjana Grilc)

Letno srečanje gorenjskih agrarnih skupnosti (foto: Tatjana Grilc)

Tradicionalno letno srečanje gorenjskih agrarnih skupnosti je potekalo na planini Galetovec na obronkih Pokljuke prvi petek v juliju. S planino, na kateri se aktivno pase, gospodari agrarna skupnost Bohinjska Bela, ki je skupaj s Tatjano Grilc iz KGZS Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj poskrbela za izvedbo dogodka. Predstavniki agrarnih skupnosti so se seznanili o servitutih – služnosti paše.

Gašper Cerar s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pojasnil, da so nastanki servitutov povezani z nastajanjem in širitvijo fevdalizma. Poleg varnosti, ki jo je graščak zagotavljal kmetom, so ti imeli med drugim pravico paše na fevdalni zemlji: pravici se je reklo servitut oziroma služnostna pravica. Z zemljiško odvezo v 1848 letu so bili kmetje razbremenjeni zemljiških bremen, obenem pa so pridobili možnost odkupa servitutov. Večina slovenskih gozdov je bila obremenjena s servituti. Na Kranjskem je bilo približno 80 odstotkov gozdov pod servituti, ostalih 20 odstotkov pa je bilo servitutov prosto. Servituti so se uporabljali še kar nekaj let po zemljiški odvezi in so bili večinoma ukinjeni konec 19. stoletja: del servitutnih pravic je bilo odpravljenih z novo ureditvijo pravic, del pa jih je bilo potrebno odpraviti z odkupom.

Zakonske omejitve

Servituti kot služnosti paše na tuji nepremičnini so obdržali in izvajali predvsem v hribovitih območjih od Julijskih Alp preko Karavank do Kamniško-Savinjskih Alp vse do časa po drugi svetovni vojni. V 1948 je povojna oblast nacionalizirala tudi služnostne pravice in jih prenesla v splošno ljudsko premoženje, pole tega je pričela veljati prepoved paše v gozdu. V času vračanja premoženja v Sloveniji niti Zakon o denacionalizaciji niti Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vračilu njihovega premoženja in pravic vračila servitutov nista omogočala. Agrarne skupnosti, ki želijo danes ponovno izvajati servitute v smislu služnosti paše, odvzete in v denacionalizaciji ali ob ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ne-vrnjene služnostne pravice nimajo vpisane v zemljiško knjigo, obenem Zakon o gozdovih praviloma paše v gozdu ne dovoljuje. 

Avstrijski primer

Tilka Klinar iz KGZS Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je pojasnila servitute v Avstriji, kjer je do druge svetovne vojne potekal podoben pravni razvoj. Servitutne pravice avstrijske agrarne skupnosti predvsem na Koroškem, Tirolskem in Salzburškem izvajajo že od časa Marije Terezije naprej, pri čemer želijo okoljevarstveniki v zadnjih letih pašo v gozdu omejiti. Agrarne skupnosti in kmetije v gozdnem prostoru, četudi je popasen in s tem obdelan, ne morejo vrisati GERK-ov, zato jim deželne vlade za obdelanost krajine izplačujejo finančno nadomestilo.

Posvet se je zaključil z mislijo, da bo treba tudi v Sloveniji s poglobljeno pravno analizo preučiti možnosti za ponovno pridobitev servitutov ter z gozdarskimi in kmetijskimi strokovnjaki najti argumente za vzpostavitev možnosti paše v gozdnem prostoru.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trženje in promocija

Obvezna prijava 51. sejem Narava zdravje

20. 10. 2021 ob 09:00 - 23. 10. 2021 do 18:00

Gospodarsko razstavišče Ljubljana

Tudi letos vam Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z organizatorjem sejma Gospodarskim razstaviščem ponuja možnost cenejšega nastopa na sejmu Narava zdravje, ki bo letos od 20. do 23. oktobra 2021  na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri