Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je članom UO predstavila prednostne naloge ministrstva v prihodnjih štirih letih. Pri tem računa tudi na tesno sodelovanje z zbornico.

Danes je potekala 14. redna seja Upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na kateri so med drugim obravnavali predlog izhodišč za pogajanja o Skupni kmetijski politiki po letu 2020 in osnutek strateškega načrta promocije za obdobje od 2019 do 2024.

člani upravnega odbora (UO) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so obravnavali izhodišča za pripravo zborničnega stališča o skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2020. Predlog finančnega okvirja SKP, ki ga je pripravila Evropska komisija (stališča slovenske vlade do tega predloga so bila sprejeta v začetku septembra), so obravnavali tako strokovne službe KGZS kot vsi njeni organi širom Slovenije. Skupna ugotovitev je, da je za KGZS znižanje sredstev nesprejemljivo in da zbornica zahteva od vlade, da mora v pogajanjih na ravni Evropske unije zagovarjati skupno financiranje SKP in zadosten proračun Evropske unije za to področje. Hkrati so pozvali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da do konca leta 2018 prenovi dokument Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva z najnovejšimi podatki z deležniki v kmetijstvu preveri, če je mogoče graditi novo SKP po letu 2020 na že zastavljenih ciljih.

MKGP naj tudi čim prej začne z aktivnostmi za pripravo strateškega načrta, ki bo sproti upošteval sprejete dogovore, hkrati pa mora predvideti, da se izbrane ukrepe pred splošno uvedbo obvezno pilotno preveri na kmetijah. Tako bi dobili pregled, ali so ukrepi izvedljivi in kakšni bodo morebitni dodatni stroški za kmeta. S preverjanjem ukrepov bi lahko tudi dobili odgovor, kakšne bodo nove administrativne obremenitve tako za kmeta kot za podporne službe.

Na seji je predstavnica MKGP Janja Kokolj Prošek predstavila osnutek strateškega načrta promocije za obdobje od 2019 do 2024. Med drugim je izpostavila, da je pogoj za uspešno promocijo in posledično dvig porabe pridelkov lokalnega izvora povečanje pridelave oziroma ponudbe, zato bodo temu posvetili več pozornosti. Za uresničitev tega cilja je pomembno, da vsi deležniki znotraj celotne prehrambne verige bolj sodelujejo med seboj. Uspešnost promocije pa bo v veliki meri odvisno od tega, če bomo v njej znali predstaviti zgodbe slovenskega podeželja.