S shemo Izbrana kakovost za prašičje meso do več reda na trgu
Zbornica svetuje, Delo organov KGZS, Sporočila za javnost, Stališča in pripombe, Prašičereja, Predelava živil živalskega izvora, Ekonomika in davki, Zaposlitev in sociala, Trženje in promocija, Živinoreja, Gospodarjenje |
Slovenski potrošnik ima v prodajnih vitrinah na voljo (pre)malo prašičjega mesa slovenskega porekla.
V torek je v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij - GIZ meso potekala spletna »mesna« konferenca, na kateri je bilo predstavljeno stanje v treh najpomembnejših sektorjih prireje mesa. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije podajamo nekaj dejstev v zvezi s stanjem v sektorju prireje prašičjega mesa.
Ključne besede: prašičereja, uvoz mesa, izbrana kakovost,
Prašičereja pri nas je pred desetletji temeljila na eni strani na velikih farmskih rejah ter na drugi strani na »samooskrbni kmečki« reji. Ne glede na način reje pa so podatki o obsegu reje prašičev zaskrbljujoči.
Kako je mogoče, da smo pristali na tako nizki številki, da se je v manj kot dveh desetletjih stalež prašičev po podatkih SURS zmanjšal z dobrih 650 tisoč na zgolj 240 tisoč? Razlog tiči v prestrukturiranju prašičerejskega sektorja z zaprtjem večjega števila farm. Sledilo je tudi delno prestrukturiranje t. i. kmečkih rej, ki so se sprecializirale za rejo prašičev. To pove, da je samooskrba v Sloveniji temeljila na prireji prašičjega mesa na farmah, ki pa so se postopno zapirale. S tem je padala domača prireja, v Sloveniji prirejeno meso pa se je postopoma nadomestilo z uvoženim.
Ali je res problem zakol za domačo porabo?
Med drugim je bilo na omenjeni konferenci izpostavljeno, da je velik problem zakol za domačo porabo na kmetijah. Med drugim je bil predstavljen podatek, da na sivem trgu konča okrog 140 tisoč prašičev. Po podatkih SURS pa je bil letni zakol prašičev za leto 2019 dobrih 330 tisoč živali, od tega jih je statistika zajela slabih 260 tisoč. Ti podatki kažejo, da je razlika, torej le okrog 70 tisoč, dejanski zakol za lastno uporabo. In ta vrednost po mnenju nekaterih predstavlja resen problem, saj te živali ne pridejo v t. i. verigo s prašičjim mesom. Številke kažejo, da je bil tej temi dan prevelik pomen.
Za ponazoritev povzemamo podatke SURS o uvozu leta 2019, ko je bilo uvoženih 83 tisoč prašičev in skoraj 65 tisoč ton svinjskega mesa, ki konča v izdelkih. Te slovenski potrošnik pojmuje kot slovenske, pri tem pa misli, da z nakupom podpira slovenskega rejca. Hkrati potrošnik pri nas zelo težko razbere mesne izdelke, ki imajo jasno naveden izvor in poreklo.
Se pa na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zavedamo, da problem sivega trga ni nepomemben, saj je že leta 2010 Združenje predelovalcev mesa na kmetijah, ki deluje pod okriljem KGZS, naslovilo na resorno ministrstvo zahtevo, da uredi sivi trg, a se to še ni zgodilo.
Koga nevede podpira potrošnik v Sloveniji
Če slovenska predelovalna industrija ne uporablja za vse svoje paradne izdelke slovenske surovine, oglašuje pa jih s pristnimi izrazi kmečkega, slovenskega podeželja, potrošniki ne morejo izbrati in z nakupom izkazati pripadnosti slovenskim kmetom. Tako potrošnik v Sloveniji z vsakim nakupom podpira tuje rejce in vsaka investicija v predelovalno industrijo, ki ne temelji na slovenskih surovinah, odvede davkoplačevalski denar v tujino.
Seveda je lažje kazati na kmete in izpostaviti visok delež prašičev zaklanih izven klavnic. Ne smemo pozabiti tudi dejstva, da živilsko predelovalna industrija izvozi visok delež kakovostnega slovenskega mesa in na drugi strani uvozi meso za predelavo po nizkih cenah. Kmetje se ne ukvarjajo z uvozno izvoznimi posli predelovalcev in trgovine, nosijo pa posledice tega početja. Takšno ravnanje ruši samooskrbo s prašičjim mesom, saj pritiska na zniževanje odkupnih cen prašičjega mesa.
Kdaj bo zaživela shema IK?
Da bi izboljšali položaj panoge so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zbornica živilskih podjetij in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pristopili k pripravi sheme Izbrana kakovost (IK) za prašičje meso.
Med drugim je bil dosežen dogovor, da je prag za vstop v shemo IK 150 tisoč v Sloveniji rojenih, rejenih, zaklanih in predelanih prašičev. Po zadnjih podatkih je stalež prašičev slovenskega porekla dosežen, zato na KGZS pričakujemo, da MKGP čim prej izpelje postopek uvedbe sheme Izbrana kakovost za prašičje meso. Uvedba sheme bi zagotavljala transparentnost in sledljivost prašičjega mesa od rejca do potrošnika, to pa kot kaže nekaterim deležnikom ne ustreza.