Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju s tednikom Kmečki glas, spletnim portalom Agrobiznis Finance, ter novim medijskim partnerjem Radiem Ognjišče na sejmu AGRArazglasila rezultate 31. akcije S kmetije za Vas. V njej je sodelovalo devet kmetij. Zlato sončnico je prejela Turistična kmetija Püklavec iz Zasavcev pri Miklavžu pri Ormožu.

Ključne besede: S kmetije za Vas, akcija, KGZS, Agrobiznis, Kmečki glas, Radio Ognjišče

Avtor: Andrejka Krt, Marjan Papež

»Akcija S kmetije za Vas predstavlja vrhunsko ponudbo slovenskih družinskih kmetij, ki jo ustvarjajo predani ljudje za osveščene kupce. Priznanje Zlata sončnica ni zgolj nagrada, temveč potrditev, da kmetija uspešno združuje kakovostno pridelavo, predelavo oziroma storitve, urejenost, gospodarnost v ohranjanju narave in trajnostnosti rodovitne zemlje ter spoštljiv odnos do kupcev,« je povedala predsednica ocenjevalne komisije Andrejka Krt s KGZS.

Danes se uspešne kmetije zavedajo, da kupcev ne prepriča le kakovosten pridelek, ampak tudi zgodba, ki stoji za njim. Prav zato akcija ne ocenjuje zgolj izdelka ali storitve, temveč celotno zgodbo in podobo kmetije. Ob obiskih kmetij člani komisije doživljamo zgodbe ljudi, ki vsakodnevno ustvarjajo slovensko podeželje – urejene domačije, bogate okuse, prijetne vonje, inovativne izdelke in ljudi, ki v svoje delo vlagajo srce.

Zlata sončnica kot simbol uspešnosti in urejenosti

Akcija je danes vključena v program Javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. V sodelovanju s partnerjema ČZD Kmečki glas in Časnikom Finance s portalom Agrobiznis, vsako leto išče kmetije, ki na svojem področju posebej izstopajo. Podeljena Zlata sončnica kupcem sporoča, da gre za kmetijo, na kateri se lahko oskrbijo z zdravo, kakovostno in lokalno pridelano hrano ali uporabijo vrhunske storitve, povezane s podeželjem.

Komisija kmetijo ocenjuje celostno, v ospredju pa so: urejenost kmetije, pestrost ponudbe, prepoznavnost v prostoru, kakovost trženja in promocijski materiali, komunikacijske sposobnosti nosilcev kmetije, odnos do kupcev, celostna zgodba in identiteta.

Komisijo sestavljajo Andrejka Krt, Tevž Tavčar in Petra Šubic. Vsako leto opažajo, da je odločanje težje, saj kmetije postajajo vse bolj profesionalne in tržno usmerjene. »Pogosto o zmagi odloča kar pikapolonica,« rečejo člani komisije – na tehtnico namreč postavijo dve vrhunsko vodeni kmetiji, o zmagovalcu pa odločajo drobni detajli.

Letošnji ogledi so ponovno pokazali, kako raznolike in uspešne so slovenske družinske kmetije: od kmetije na dveh hektarjih, ki zahvaljujoč predelavi omogoča polno delovno mesto, do 26-letne nosilke, ki je v petih letih ustvarila tri delovna mesta, družinske dinastije s štirimi generacijami pod eno streho in kmetije, ki je tradicijo iz leta 1945 nadgradila v pridelavo slovenskih arašidov. Vsaka kmetija ima svojo zgodbo in tudi zato je uspešna.

Vse te zgodbe dokazujejo, da razvoj slovenskega podeželja temelji predvsem na ljudeh, njihovih idejah in vztrajnosti. Zahvalo za napredek nosilci kmetij večinoma delijo z javno službo kmetijskega svetovanja – številni povedo, da so se za prijavo odločili zaradi spodbude svojih svetovalk in svetovalcev.

Letošnjim sodelujočim kmetijam so strokovno podporo nudili: Vanja Bajd Frelih, Martina Gomzi, Darja Jeriček, Linda Kogoj, Maja Križnar, Romana Ozmec, Tatjana Škof, Maja Škrinjar. Njihovo delo pogosto presega strokovno svetovanje in vključuje tudi motivacijo, povezovanje ter pomoč pri prepoznavanju razvojnih priložnosti.

TK Puklavec

Blaž Puklavec, Zasavci 21, Miklavž pri Ormožu

Tam, kjer vrhunsko vino sreča butični turizem

V slikoviti vasici Zasavci, sredi jeruzalemsko-ormoških goric, stoji turistična kmetija Puklavec, ki povezuje družinsko vinogradniško tradicijo, vrhunska vina, domačo kulinariko in sodobni turizem. Na razglednem griču, približno 300 metrov nad morjem, se odpirajo pogledi na valovite prleške vinograde. Prav tu že tretja generacija družine nadaljuje tradicijo vinogradništva in gostoljubja.

Današnji gospodar Blaž Puklavec je kmetijo prevzel leta 2008, temelje turistične dejavnosti pa sta že leta 2002 postavila njegova starša. »Počasi, korak za korakom smo gradili zgodbo. Ponosni smo, da smo vse ustvarili s svojim delom in svojimi sredstvi,« poudarjajo.

Na kmetiji obdelujejo okoli 14 hektarjev površin, od tega približno 11 hektarjev vinogradov s sortami, značilnimi za prleško vinorodno območje. Vinska ponudba zajema suha, polsladka in sladka vina. Zorena vina polnijo v steklenice s plutovinastimi zamaški, sveža vina pa z navojnimi.

Danes je kmetija mnogo več kot vinska – gostom ponujajo deset sodobno opremljenih sob, prostor za avtodome, wellness center in ogrevan zunanji bazen. Kar 95 odstotkov gostov prihaja iz tujine. Za trajnostni vidik poslovanja skrbijo z ogrevanjem na lesne sekance in sončno elektrarno.

Prodajajo skoraj izključno svoje izdelke – poleg vin tudi domače sokove in sadne smutije, pri kulinariki pa prisegajo na lokalne dobavitelje. Danes okoli 60 odstotkov izdelkov prodajo neposredno na kmetiji, delež pa želijo povečati na 80 odstotkov. Posebnost strežbe je postrežba večine jedi na velikih lesenih ploščah za skupno mizo, kar spodbuja druženje.

Na kmetiji zagotavljajo sedem stalnih delovnih mest. »Gost, ki se vrne, mora vsako leto opaziti nekaj novega,« poudarja Blaž, zato načrtujejo tudi lastno predelavo grozdja za proizvodnjo penin.

------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ostale sodelujoče kmetije

Kmetija J.A.N.A.

Aleš Dolamič, Dobrova 8, Križevci pri Ljutomeru

Iz ničle do prepoznavne blagovne znamke: Kmetija J.A.N.A. prisega na kakovost, inovativnost in neposreden stik s kupci

Na zemlji, ki jo je žena podedovala po babici, je v nekaj več kot desetletju zrasla zgodba o uspehu družinske kmetije J.A.N.A. Danes obdelujejo 2,31 hektarja trajnih nasadov, na katerih gojijo predvsem aronijo, iz nje pa razvijajo že okoli 30 različnih izdelkov. »Za eno družinsko kmetijo je dela več kot dovolj, financ pa še ne toliko, da bi lahko od tega živeli vsi družinski člani,« pojasnjujeta.

Že od začetka sledijo jasni viziji – čim več kupcev pripeljati neposredno na kmetijo. Poleg prodaje izdelkov organizirajo vodene oglede in degustacije, na katerih obiskovalci spoznajo pot od pridelave do predelave.

Leta 2013 so na trg vstopili s sokom, sirupom in marmelado iz aronije, danes pa ponudbo dopolnjujejo še čaji, žganja in drugi predelani izdelki. Naslednji korak vidijo v proizvodnji aronijevega kisa. Predelavo izvajajo na svoji kmetiji, pridelek pa je praviloma predelan še isti dan, ko je obran, kar zagotavlja najvišjo kakovost.

Na kmetiji veliko pozornosti namenjajo trajnostnim praksam – vključeni so v ukrep spodbujanja biotske raznovrstnosti, za gnojenje pa uporabljajo svoj kompost iz ostankov predelave, dopolnjen s konjskim gnojem. Gospodar Aleš nenehno išče nove možnosti izrabe stranskih produktov, saj je njegovo vodilo, da se na kmetiji nič ne zavrže – tako že razmišlja o šipkovem olju in kavi iz šipkovih pešk.

Zgodba štirice: Prepoznavnost gradijo z enotno – značilno štirikotno embalažo. Število štiri ima za družino poseben pomen in ga povezujejo z imeni J.A.N.A za živilske izdelke in A.LES za izdelke iz lesa.

»Če sam pridelaš, predelaš in prodaš izdelek neposredno kupcu, lahko od tega ena oseba dobro živi. Znanje in delo pridnih rok sta porok za uspeh, ne glede na velikost kmetije,« poudarjajo na kmetiji J.A.N.A.

Kmetija Hecl

Peter Hecl, Orehova cesta 44, Orehova vas

Ko je kriza v mlekarstvu postala priložnost za vrhunske mlečne izdelke

Pred več kot petindvajsetimi leti sta zakonca Hecl prevzela družinsko živinorejsko kmetijo. Namesto da bi se ob padcu odkupnih cen mleka umaknili iz dejavnosti, sta se odločila za predelavo mleka na domu. Danes je Kmetija Hecl prepoznavna po vrhunskih jogurtih, skutah in sirih, ki redno prejemajo najvišja priznanja doma in v tujini.

Na kmetiji danes živijo in ustvarjajo štirje družinski člani ter babica, pri delu pa jim pomagata še en zaposleni v primarni dejavnosti in dva delavca pri predelavi mleka. Obdelujejo 24 hektarjev kmetijskih zemljišč za pridelavo krme, v hlevu pa redijo do 35 krav molznic po sistemu zaprtega kroga reje.

Vse pridelano mleko dosega ekstra kakovostni razred. Večino ga predelajo doma, manjši del pa še vedno prodajo Ljubljanskim mlekarnam. Predelava se je začela leta 2009, ko je prvi izdelek na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij prejel zlato priznanje. Predelovalni objekt so od takrat zaradi rasti povpraševanja razširili že petkrat.

Prvi in še vedno eden najbolj priljubljenih izdelkov ostaja navadni jogurt. Velik uspeh so dosegli tudi z jogurti z domačim sadjem brez dodanega sladkorja; namesto sladkorja uporabljajo stevio, zaradi česar so izdelki primerni tudi za diabetike. Inovativni sadni beljakovinski jogurt s 30 grami beljakovin je namenjen predvsem športnikom in starejšim.

V ponudbi imajo tudi več vrst skut in sirov. Poseben ponos predstavlja trdi sir s prano skorjo, ki ga med zorenjem premažejo najmanj 70-krat. Med novejšimi izdelki vzbuja pozornost camembert s tartufi in čilijem.

»Ni dovolj, da si sam prepričan, da je tvoj izdelek najboljši. Pomembno je, da to potrdijo tudi neodvisni strokovnjaki,« poudarja gospodar. Na kmetiji si želijo okrepiti tudi izobraževalne delavnice in degustacije za obiskovalce.

Kmetija Jakopič

Janez Jakopič, Podpeč 30, Videm-Dobrepolje

Od polj in mlečne prireje do lastne sirarne in mlinarske dejavnosti

Na Kmetiji Jakopič so dokazali, da se lahko tudi velika družinska kmetija uspešno prilagaja razmeram na trgu. Poleg prireje mleka in poljedelstva so razvili svojo mlinarsko dejavnost, predelavo mleka in neposredno prodajo, pri tem pa ostajajo pomemben člen lokalnega podeželja tudi z izvajanjem strojnih storitev za okoliške kmetije.

Kmetija danes obdeluje približno 100 hektarjev kmetijskih površin in sodi med večje družinske kmetije v svoji okolici. Na domačiji živijo tri generacije, ki skupaj skrbijo za razvoj kmetije in njeno prihodnost.

Pomemben mejnik je bilo leto 2022, ko so začeli predelavo mleka in zgradili svojo sirarno, že prej pa so razvili tudi mlinarsko dejavnost. Tako danes na kmetiji obvladujejo celotno verigo od pridelave surovin do končnega izdelka – od žita do moke (krušne, pirine, polnozrnate, ajdove) in kaš (ješprenjeve, prosene, ajdove), zdroba ter ovsenih kosmičev.

Sirarna je bila logičen odgovor na vse večja nihanja odkupnih cen mleka. Danes kupcem ponujajo različne mlečne izdelke, med katerimi izstopata jogurt na grški način in sir za žar.

Kombajn, ki povezuje celotno dolino: V okviru strojnih krožkov požanjejo na kmetiji približno 80 hektarjev površin za več kot 20 okoliških kmetij. Sodelovanje med kmeti ostaja po njihovem mnenju pomemben del življenja na podeželju.

Ena njihovih največjih prednosti je prodaja na terenu, od vrat do vrat – začeli so s krompirjem, danes pa kupcem ponujajo celotno paleto izdelkov. »Takšno mrežo kupcev gradiš desetletje ali več. Zaupanje se ne ustvari čez noč,« pravijo. Zavedajo se, da prihodnost kmetije ne bo odvisna zgolj od velikosti proizvodnje, temveč tudi od učinkovite organizacije dela in prilagajanja spreminjajočim se razmeram v kmetijstvu.

TK Kajžar

Ksenija Peršak, Ob Meži 10, Mežica

Turistična kmetija Kajžar: štiri generacije, ena zgodba in trideset let gostoljubja

Na Turistični kmetiji Kajžar v Mežiški dolini se prepletajo tradicija, družinska povezanost in gospodarnost kar štirih generacij. Na domačiji danes živi in dela deset družinskih članov, vsi s skupnim ciljem: gostom ponuditi pristno koroško izkušnjo in občutek, da so prišli med prijatelje.

Od domačega kruha do turistične kmetije: Leta 1991 je gospodinja Milka začela peči kruh za lokalno trgovino. Gospodar Gustelj je predlagal razvoj turistične kmetije, ki je leta 1996 postala resničnost – bili so prva turistična kmetija v Mežici.

Vsaka generacija prispeva svoj delež: Ustanovitelja Gustelj in Milka še vedno aktivno sodelujeta pri delu. Leta 2015 je gospodarstvo prevzela hči Ksenija Peršak, ki je kmetijo popeljala v novo razvojno obdobje – zgradili so wellness ponudbo s savnami in masažnimi kadmi ter leta 2017 dokončali prvo brunarico za nastanitve; danes imajo tri, četrto pa že načrtujejo. Ksenijin mož Valentin vodi predelavo lesa, žago in čebelarstvo s približno 100 čebeljimi družinami. Vnukinja Urška je leta 2020 prevzela kulinarični del dejavnosti: »Babica me je naučila kuhati in še danes kuham po njenih receptih. Gostom ne ponudim samo hrane, ampak tudi zgodbo naše družine.« Njen mož Tilen skrbi za koline in domače mesnine, najmlajša generacija pa za animacijo otrok.

Okusi Koroške na krožniku: Posebnost hiše ostaja odojek, pečen v krušni peči, že skoraj tri desetletja zaščitni znak njihove ponudbe. Med zanimivimi jedmi sta tudi kruhov hren in »trenta«, nekdaj skromna jed iz ostankov testa in ocvirki. Opažajo vse več gostov s prehranskimi omejitvami, zato pripravljajo tudi prilagojene obroke. Na družbenih omrežjih gradijo močno skupnost, med drugim z nagradnimi igrami za znamenito »dedijevo salamo«.

Ekološka kmetija Kastelic

Jaka Kastelic, Mali Vrh 8, Mirna Peč

Od rekordne mlečne kmetije do sodobne ekološke zgodbe s poudarkom na predelavi in neposredni prodaji

Zgodovina domačije Pri Brezarjevih sega daleč v preteklost, sodobna družinska zgodba pa se je začela po prvi svetovni vojni s priselitvijo Alojza Kastelica, pradedka sedanjega gospodarja Jake. Kmetija je dolga desetletja temeljila na mešanem kmetijstvu, kasneje pa sta Jakova starša ob poljedelstvu razvila živinorejo.

Leta 2010 je sledil velik preobrat – opustili so prirejo mleka in se v celoti usmerili v intenzivno ekološko sadjarstvo ter postavili prvi ekološki sadovnjak z zaščitno mrežo v Sloveniji. »Ni dovolj samo kakovostno pridelati. Enako pomembno je, kako pridelek kakovostno predelati in ga predstaviti kupcu,« poudarjajo na kmetiji.

Leta 2018 je kmetijo pri 23 letih prevzel Jaka Kastelic in površine razširil za sedem hektarjev. Danes obdelujejo 18 hektarjev njiv, 4 hektarje trajnih travnikov in 4 hektarje trajnih nasadov, glavnino sadovnjakov predstavljajo jablane, nekaj je tudi sliv in orehov.

Kmetija temelji na načelu, da se čim več pridelka predela doma – imajo kar 15 dopolnilnih dejavnosti, med njimi predelavo sadja in zelenjave, mletje moke na kamniti mlin ter strojne storitve, z željo po krožnem gospodarstvu brez odpadkov.

Velik razvojni zagon je prinesla Anja Kastelic, ki se je primožila na domačijo in poskrbela za celostno podobo kmetije ter nove prodajne kanale. »Ljudje danes iščejo zaupanje in pristen stik,« pravi Anja. Rezultati so vidni – več kot 70 odstotkov izdelkov prodajo neposredno končnim kupcem (moko, sokove, čips iz rdečo peso, jabolčne krhlje in drugo).

Kmetija kot učilnica v naravi: Pred dvema letoma so odprli vrata obiskovalcem in začeli razvijati izobraževalne programe – oglede, degustacije, peko kruha. Dolgoročni cilj je ureditev učne poti skozi sadovnjak in zeliščni vrt, povezane s šolskimi programi. »Največja vrednost naše kmetije je harmonično življenje treh generacij v eni hiši,« pravijo.

Kmetija Križnar

Tanja Bolka, Škofjeloška cesta 33, Kranj

Od mlečne kmetije do uspešne butične pekarne, kmalu tudi z lastnim sladoledom

Na Kmetiji Križnar razvijajo mlečno proizvodnjo in gradijo sodoben hlev prihodnosti, na drugi strani pa Tanja Bolka s premišljeno peko peciva in slaščic osvaja kupce po vsej Sloveniji.

Obdelujejo 28 hektarov kmetijskih površin in trenutno redijo 30 krav molznic, čez nekaj mesecev bodo odprli nov sodobni hlev za sto glav velike živine, opremljen z najnovejšo tehnologijo – gre za eno največjih investicij v zgodovini kmetije, financirano brez nepovratnih razpisnih sredstev. »Želimo ustvariti pogoje, ki bodo prijazni tako za živali kot za ljudi, hkrati pa omogočali razvoj kmetije tudi v prihodnje,« poudarjajo.

Poleg krme za živino pridelujejo tudi zelenjavo (brokoli, cvetačo, bučke) za bližnje hotele in žita za svojo predelavo – pšenico, ajdo in oves.

Pomemben mejnik je bilo leto 2021, ko je Tanja Bolka, po izobrazbi živilsko-prehranska tehnica, odprla dopolnilno dejavnost peke peciva, slaščic in potic. Danes njihova ponudba obsega že okoli 80 različnih izdelkov, med najbolj priljubljenimi so Jafa piškoti, čokoladni rogljički, brizgane školjke in ajdovi rogljički. »Ravno ročno delo in domača izdelava sta tisto, kar kupci najbolj cenijo,« pravi Tanja. Uporabljajo svoja jajca, sadje pa odkupujejo od sosednjih kmetij za domače marmelade in nadeve.

Za promocijo skrbijo zunanji strokovnjaki, ki dvakrat tedensko objavljajo videoposnetke na družbenih omrežjih. Izdelki so na voljo v 28 prodajnih mestih po Sloveniji, a največjo dodano vrednost vidijo v neposrednem stiku s kupci prek lastne butične prodajalne. Ker imajo svoje mleko in veliko obiskovalcev, razvijajo tudi svojo linijo sladoledov (malaga, lešnik, čokolada, poprova meta).

Ekološka kmetija Paldauf

Igor Paldauf, Vučja vas 37, Križevci pri Ljutomeru

Rast gradijo na kakovosti, inovacijah in povezovanju

Njihova zgodba temelji na ekološki pridelavi, nenehnem razvoju novih izdelkov ter pogumnem iskanju priložnosti za dodano vrednost. Na kmetiji danes obdelujejo 31 hektarjev zemljišč, na katerih pridelujejo kar 15 različnih poljščin – pšenico, oves, sirek, koruzo trdinko, piro, tatarsko ajdo in druge. Posebnost predstavlja tatarska ajda, ki se od navadne razlikuje po zelenkasti barvi, bolj grenkem okusu in bogati hranilni vrednosti. Pomemben del pridelave so tudi oljnice – lan, buče in druge kulture za pridobivanje olj.

»Raznolikost kultur nam omogoča večjo odpornost in širšo ponudbo izdelkov, hkrati pa sledimo načelom ekološkega kmetovanja,« pojasnjuje gospodar Igor Paldauf. V dveh kamnitih mlinih meljejo svoja žita v različne vrste mok pod lastno blagovno znamko. Ob poljedelstvu redijo tudi 570 kokoši nesnic, rejo prašičev pa so prepustili kooperacijskemu sodelovanju.

Za vsako mešanico moke so pripravili video navodila za uporabo, do katerih kupec dostopa prek QR kode na embalaži. »Želimo, da kupec z našo moko vedno uspe,« poudarjajo.

Kmetija kot učilnica: Redno organizirajo oglede za vrtce in šole ter delavnice, med najbolj priljubljenimi so tiste s peko kruha z drožmi. Gospodar Igor je tudi mentor dijakom in študentom kmetijskih šol. Pomemben del poslovnega modela je povezovanje z drugimi pridelovalci – kot blagovna znamka BeEko sodelujejo z okoliškimi kmetijami, od katerih odkupujejo pridelke.

Kmetija že več let dosega med 15- in 20-odstotno letno rast, ki jo pripisujejo skrbnemu načrtovanju – ob koncu leta družina pregleda rezultate in določi cilje za prihodnje obdobje. Razvijajo tudi nove izdelke z višjo dodano vrednostjo, predvsem polizdelke za hitrejšo pripravo obrokov. Njihovo vodilo ostaja: na trg pride le tisto, kar je temeljito preizkušeno.

Kmetija Sili Nuts

Boštjan Silič, Orehovlje 30, 5291 Miren

Od družinske tradicije do prvega slovenskega arašidovega namaza iz doma pridelanih arašidov

Na Primorskem nastaja edinstvena kmetijska zgodba, ki združuje družinsko tradicijo, inovativnost in pogum pri iskanju tržne niše. Na kmetiji Sili Nuts so iz dolgoletne pridelave arašidov razvili dopolnilno dejavnost, s katero prihajajo na trg s 100-odstotno slovenskimi arašidovimi izdelki. Danes veljajo za edine pridelovalce in predelovalce arašidov v Sloveniji, ki celotno pot od semena do namaza opravijo sami.

V preteklosti so se ukvarjali predvsem z živinorejo in pridelavo zelenjave. Danes razvoj nove zgodbe vodi sin Boštjan, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Leta 2017 so začeli izdelovati arašidov namaz, danes pa iz svojega pridelka razvijajo vedno širšo paleto izdelkov.

Posebnost kmetije je popolna sledljivost pridelave – družina uporablja lastno seme, ki ga skrbno ohranja in razmnožuje že od leta 1945. Letos so na enem hektarju zasadili arašide in pričakujejo približno tri tone pridelka. Ker v obratu predelujejo samo arašide, izdelki ne vsebujejo sledi drugih alergenov. Poleg namazov ponujajo praženе, karamelizirane, slane in surove arašide ter arašidovo olje.

Arašide pogosto povezujemo s toplejšimi območji sveta, a na kmetiji Sili Nuts dokazujejo, da lahko uspevajo tudi v Sloveniji, čeprav imajo dolgo rastno dobo in zahtevajo veliko ročnega dela. V kolobarju arašidi sledijo žitom in koruzi, družina pa tesno sodeluje tudi z okoliškimi kmeti pri usklajevanju kolobarjenja.

»Ne računamo, kdaj se bo naložba povrnila. Naš glavni interes je ohranjanje tradicije in semena, ki so ga gojili že naši stari starši,« poudarjajo. Največ izdelkov prodajo neposredno na kmetiji ter na sejmih in v turistično-informacijskih centrih. »Na namazu ni samo slovenska zastava, ampak tudi resnično slovenski arašidi, pridelani na naši kmetiji,« pravijo. V prihodnje želijo povečati pridelavo in zagotoviti vsaj eno polno delovno mesto.