Po reformi se je obseg OMD v Sloveniji malenkostno povečal, vsa dosedanja območja pa so ostala vključena

Na 9. seji Strokovnega odbora za gorsko višinska območja, OMD za pridelavo ter agrarne skupnosti (v nadaljevanju SO) pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je Silvester Kranjec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) uvodoma člane SO seznanil s potekom reforme OMD. Povedal je, da so predstavniki Evropske komisije na pogajanjih vztrajali, da je analizo novih območij za vključitev v OMD potrebno opraviti na ravni občine, poleg tega pa so podali tudi dodatne pripombe glede upoštevanja biofizikalnih kriterijev. Komisija se ni strinjala, da se natančna prilagoditev območij s standardnim prihodkom opravi na ravni kmetijskega gospodarstva, temveč bi se morala opraviti na hektar, kar pa za Slovenijo ne bi bilo ugodno. Zaradi slednjega so bili potrebni novi popravki in dodatna usklajevanja s Komisijo. Po opravljeni novi razvrstitvi se je obseg OMD v Sloveniji malenkostno povečal, vsa dosedanja območja pa so ostala vključena. Tako je po novem v OMD vključene 86,9 % celotne površine Slovenije oziroma 76,2 % kmetijske površine v uporabi. Sprememba PRP 2014-2020 je sedaj uradno vložena v potrditev, Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami pa je že ustrezno dopolnjena.

V nadaljevanju je Silvester Kranjec predstavil tudi spremembe pri izračunu točk za OMD zaradi sprememb digitalnega modela reliefa (DMR) v registru kmetijskih gospodarstev (RKG).

Bo sistem točkovanja GERK-ov v OMD v prihodnje vključeval nove omejitvene dejavnike za izračun točk?

Janez Beja, predsednik SO, je izpostavil potrebo po dopolnitvi in posodobitvi sistema točkovanja GERK-ov v OMD na način, da bo čim bolj odražal dejansko stanje. S. Kranjec je povedal, da si MKGP želi dopolniti sistem točkovanja, saj je trenutno uporabo dvojnega sistema opredelitve plačil fiksnega in variabilnega dela plačila za ukrep OMD težko pojasnjevati in opravičevati pred Evropsko komisijo. Poleg že obstoječih standardnih in specifičnih omejitvenih dejavnikov za izračun točk, je S. Kranjec predstavil predloge, s katerimi trenutno razpolaga MKGP in bi jih lahko vključili v točkovanje (oddaljenost GERK-a od KMG, oddaljenost KMG od npr. občinskega središča, škoda po divjadi, velikost GERK-a pri njivah obravnavati preprosto na velikost GERK-a, mrzlišča, poplavnost kraških polj, strmine GERK-ov ne obravnavati le po povprečnem nagibu, obravnava nadmorske višine v sistemu točkovanja, travinje povezati z obtežbo s travojedimi živalmi). Podani so bili tudi nekateri novi predlogi. Miha Leskovar je predlagal, da se v točkovanje vključi omejitvene dejavnike kot so poplavno travinje in njive ob poplavnih vodotokih, Natura 2000, vodovarstveni pasovi in območja OOTT, J. Beja pa je mnenja, da bi moral biti v okviru OMD dan večji poudarek strminam, saj v novem programskem obdobju najverjetneje ne bo več kmetijsko-okoljskega ukrepa, ki bi naslavljal omejitve strmin. J. Beja je izpostavil tudi problem talnega števila, ki je opredeljen zelo pavšalno in za zelo veliko območje, čeprav je stanje zelo raznoliko. Člani SO so sprejeli sklep o natančnejši obravnavi in analizi pedološke karte na naslednji seji in vplivu talnih podatkov na točkovanje.

Ministrici za kmetijstvo izročen dokument s stališči za izboljšanje razmer na hribovsko gorskih območjih

Janez Beja je v nadaljevanju članom SO razdelil gradivo z zahtevami za izboljšanje razmer na hribovsko gorskih območjih, ki je bilo predano tudi ministrici za kmetijstvo, Aleksandri Pivec. J. Beja želi, da MKGP aktivno vključi SO za gorsko višinska območja, OMD za pridelavo ter agrarne skupnosti v delovne skupine za pripravo ukrepov za novo programsko obdobje. Predlaga tudi, da MKGP ustanovi svet za hribovsko gorska območja – območja z omejenimi dejavniki.

V pripravi je Uredba glede škode po divjadi

Andrej Andoljšek (KGZS) je predstavil potek priprave Uredbe glede škode po divjadi. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je bila nad predlogom Uredbe razočarana, saj predlog ne navaja resne namere za odpravo in izplačila škode po divjadi, temveč se naj bi škoda nadomeščala iz PRP. KGZS je zato skupaj s Sindikatom kmetov Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov pripravila dopis za MKGP, s katerim je bila izražena zavrnitev predloga Uredbe.