Razvojni izzivi JSKS za učinkovito slovensko kmetijstvo

Razvojni izzivi JSKS za učinkovito slovensko kmetijstvo

JSKS, Sporočila za javnost  | 
Obiskovalci posveta so z zanimanjem prisluhnili vsebinam

Obiskovalci posveta so z zanimanjem prisluhnili vsebinam

Danes v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS na Bledu in prek spletnih medijev poteka prvi dan 38. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS.

Tradicionalni posvet je kot vedno kraj predstavitve novih dognanj, priložnost za pridobivanje novih znanj, seznanjanja z novostmi v kmetijski politiki in predvsem kraj spoznavanja. Prav osebni stiki so na dolgi rok pomembni za dobro sodelovanje, je bilo slišati na posvetu, ki so se ga poleg visokih predstavnikov kmetijskih organizacij, politike in izobraževalnih ustanov udeležili tudi predstavniki kmetijskih organizacij Finske, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Bolgarije. Udeležence sta pozdravila predsednik KGZS Roman Žveglič in vodja JSKS pri KGZS Anton Jagodic.

»Organizacijska povezava s kmetijami v zborničnem sistemu pomeni odličen obojestranski prenos informacij. Težave kmetov tako pridejo do odločevalcev z že strokovno izoblikovanim predlogom, nanje se lahko država zelo hitro odzove in prenese rešitve do kmetov,« je izpostavil Jagodic ter poudaril pomen povezanosti z evropskimi svetovalnimi organizacijami in forumi, ki delujejo na vseh celinah. Rezultati organiziranega dela se kažejo v uspešnem pridobivanju javnih sredstev, uporabi naprednih tehnologij in ekonomskem razvoju kmetijskih gospodarstev. Med dosežki je izpostavil kadrovsko prenovo, posodobitev opreme in svetovalnih orodij ter mednarodno povezovanje v sklopu projektov in stanovskih organizacij.

»Tradicionalni posvet kmetijskega svetovanja je osrednji strokovni dogodek kmetijskega svetovanja. V digitalni dobi, ko se vse več dela na daljavo, je priložnost osebnega srečanja še toliko bolj pomembna,« je poudaril Žveglič. V svojem nagovoru pa izpostavil nove izzive javne službe kmetijskega svetovanja, ki gredo vse bolj v smeri okoljskih tem in dobrega počutja živali. »Seveda je varovanje okolja izjemnega pomena, kmetje in kmetijska stroka se tega zavedamo. Vendar se v zadnjem času soočamo z različnimi pritiski, ki vse bolj omejujejo kmetijstvo. Tukaj je vloga zbornice in kmetijskih svetovalcev pri zaščiti interesov kmetov, kmetovanja in pridelave hrane, še toliko bolj pomembna,« meni Žveglič. Ob tem je izpostavil, da so zbornični sistem in razvejane službe kmetijskega svetovanja zmožne hitrega in usklajenega odziva. To se je pokazalo predvsem ob letošnjih vremenskih ujmah.

»Smo pred izzivom, kako bo v prihodnje delovala javna služba kmetijskega svetovanja. Pojavil se je predlog, da bi službo prenesli neposredno pod ministrstvo. Morda se komu zdi ta ideja dobra, verjemite pa mi, da za uporabnike – kmete - ni. Uspešno svetovanje temelji na zaupanju, kmet pa bolj zaupa svetovalcu, če je iz njegove bližine,« je opozoril. Dodal je še, da se je v zadnjih letih svetovanje prilagodilo tako potrebam kmetov kot tudi novim izzivom, ki jih terjajo podnebne spremembe, varovanje okolja in dobrega počutja živali. »Spremembe morajo biti premišljene, saj kmetje potrebujemo dolgoročno stabilne pogoje za uspešno delo,« je zaključil Žveglič.

Da je svetovanje most med znanostjo in prakso ter ključno orodje za razvoj kmetijstva, je poudarila direktorica direktorata za kmetijstvo na MKGP Maša Žagar. Zavzemamo se za svetovanje, ki sledi trajnostnim strateškim usmeritvam v širšem evropskem smislu. Poudarila je pomen uspešnega razvoja, ki bo mogoč le ob sodelovanju med deležniki prenosa znanja. Z namenom povezovanja bo pristojno ministrstvo še naprej podpiralo projekte evropskega inovativnega partnerstva. »Izjemnega pomena je kakovostno usposabljanja kmetijskih svetovalcev glede podnebnih sprememb,« je še povedala in se zahvalila za predanost delu na področju kmetijstva.

Izjemno zanimiv gost prvega dne posveta na Bledu je bil predsednik odbora EUFRAS Jussi Juhola, ki prihaja s Finske, kjer vodi mrežo storitev kmetijskega svetovanja ProAgria. Gre za finančne, računovodske in tehnološko svetovanje kmetijam. Na Finskem imajo 35.000 kmetij in 56 kmetijskih svetovalcev. »Svetovalci dobivajo nove in nove naloge. V temeljih je glavna odgovornost svetovalca, da je vedno na voljo, da bodo kmetje uspešni,« je razložil. »Soočamo se s precej neugodnimi vremenskimi razmerami, tako se področje kmetijske industrije nenehno spreminja. Ves čas je potrebno negovati znanje in se učiti. Pomembno se mi zdi, da znanje dobimo prek mreženja. Vsi smo strokovnjaki in prek mreženja se učimo drug od drugega,« je prepričan Juhola.  V svoji predstavitvi je izpostavil obdobje Covid-19, ko se je bilo potrebno prilagoditi novim načinom dela ter vojni konflikt v Ukrajini, ki je vzrok za težave z dobavo goriv in dvigom stroškov pridelave, kar pomeni katastrofo za kmetijstvo. »Svetovalci v Evropi se soočamo s popolno enakimi problemi,« poudarja Juhola, ki ključ za rešitev vidi v mladih, njihovih novih idejah, ki bodo pripomogle k razvoju sektorja. »Priložnosti za sodelovanje je res veliko. Mreže, kot je CECRA program za usposabljanje kmetijskih svetovalcev,  so odlična orodja, ki povezujejo izobraževalne ustanove in vanjo so aktivno vključeni tudi svetovalci KGZS. Gre za neprecenljive izkušnje, ki prinašajo nove možnosti razvoja v nepredvidljivem okolju,«  še razloži ter poudari pomen tega nadvse inovativnega koncepta izobraževanja, ki temelji na izkoriščanju možnosti povezovanja ter strokovnih izmenjav znanja.

O pomenu povezovanja ter vključitve v meddržavne projekte je govoril tudi Florian Herzog, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrije. Predstavil je sistem avstrijskega kmetijskega svetovanja, ki je podobno slovenskemu. Tako imajo v devetih zveznih državah devet služb javne kmetijske zbornice, prav tako je članstvo obvezno. »Sam delam pri zbornici, ki deluje kot združenje pri regionalnih zbornicah. Naš cilj je, da na nacionalni ravni govorimo enoglasno, da hodimo v isto smer,« pove Hercog. »To je izziv, a ko se uskladimo, je vse skupaj veliko lažje. Zastopanje vseh kmetov je naša najpomembnejša naloga. Najpomembnejša naloga je svetovanje, hkrati pa naše delo povezujemo z javnimi interesi. Pri nas je to samoumevno,« izrazi navdušenje nad sistemom, ki sicer nekaj stane, a zagotavlja kmetom neodvisen nasvet, ki mu kmetje zaupajo. Tako 2/3 sredstev pridobijo z naslova javnega financiranja s strani zveznih dežel, preostanek pridobijo s članarino. »Kmetijstvo in gozdarstvo danes postajata hitro rastoča gospodarska panoga, izzivi kmetijskih svetovalcev so veliki, potrebno je stalno izobraževanje. Da bi en svetovalec znal vse, je nemogoče, zato se povezujemo med sabo in z zunanjimi sodelavci. Biti blizu kmetom, to je ključ do  uspeha. Vemo, kaj potrebujejo, kakšne so njihove zahteve. Zato smo veseli odnosa z kmeti, ki nas cenijo. Gre za zaupne informacije in trajen odnos, « je še dodal Hercog.

Stefan Ortmann, namestnik direktorja Kmetijske zbornice Spodnje Saške v Nemčiji, je predstavil okolje, od koder prihaja. Tam imajo veliko živinoreje, kar določa vsebino delovanja njihove svetovalne službe. »Smo organizacija, ki je blizu kmetu, in z močnimi vezami v Nemčiji in Evropi. Vedno se osredotočamo na potrebe kmetov in delujemo v neposrednem sodelovanju z njimi že vrsto let. Predvsem pa se prizadevamo za več znanja tako pri svetovalcih kot kmetih in za uspešno kmetijstvo prihodnosti,« je zaključil.

Okrogla miza – Odločimo se, kaj rabimo in to uresničimo

V sklopu prvega dela posveta je potekala okrogla miza o izzivih kmetijskega svetovanja v Sloveniji. Direktor KGZS Janez Pirc kot ključni izziv za prihodnost vidi v prilagajanju podnebnim spremembam ter uvajanju novih tehnologij, ki bodo zmanjšale administrativne zahteve ter še dodatno povezale deležnike v kmetijstvu. Kmetijstvo in ljudje, ki kmetujejo, so se v zadnjih letih precej spremenili. Enaka ostaja potreba po zaupanju kmetijskim svetovalcem, ki so zaradi povezovanja z mednarodnimi strokovnjaki vedno boljši. Številne dobre prakse lahko najdemo tudi v Sloveniji. S pomočjo ankete, ki jo je letos izvedla zbornica med četrtino svojih članov, je potrjeno zadovoljstvo z  delom kmetijskih svetovalcev in organiziranostjo v sklopu zbornice.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je prav tako opozoril na težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in izzivom, kaj narediti z divjimi zvermi. »Kmet je vedno bolj obremenjen, kar je treba razrešiti, saj trenutni položaj mlade odvrača od želje, da prevzamejo kmetije. Treba je strniti vrste in narediti nekaj za skupno dobro,« poudarja Medved. Kmetje imajo zaupanje v kmetijsko svetovalno službo, ker je zelo pomembno ter izpostavil izjemno kmetijsko svetovalko, ki strokovno pomaga njegovi kmetiji in je zaslužna za navdušenje potomcev za kmetovanje.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je orisal vrsto izzivov, s katerimi se soočajo kmetje. Pri tem je vloga zadrug velikega pomena in se s svojim delom prilagajajo potrebam kmetov. Zadruge se trudijo biti močen partner kmetov, čeprav ni preprosto, ker je to panoga z nizkim dobičkom. Izpostavil je še, da bi osebno želel imeti zastavljene strateške cilje, kaj bomo dolgoročno s slovenskim kmetijstvom. Trenutno je hrane dovolj, a naša kratkovidnost nas lahko zavede. »S kmetijskim svetovanjem sem se srečeval že od otroštva naprej. Stroka je bila nekoč in je danes izredno močna. Kar 80 % mesa v Sloveniji proizvedejo male kmetije, ki jih je treba ohraniti. Seveda delo kmetijskega svetovalca ni preprosto in znanja, ki jih od njih pričakujejo kmetje, so vse bolj zahtevna,« razlaga Florjančič.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic je govorila v imenu tistih, od katerih se tako veliko pričakuje. V Sloveniji imamo ogromno potenciala v kmetijstvu, ki ga moramo znati izkoristiti. Treba je najti odgovor na vprašanje kako in težavo zamenjati z izzivom. Sama vidi rešitev tudi v bolj ciljnem svetovanju na kmetijah. »Slovenci bi morali biti hitrejši pri sprejemanju evropske zakonodaje,« še meni Kasteličeva in poudarja pomen zakonodaje, ki bi bila bolj kmetu v prid, čeprav nas dandanes najbolj tepe.

Na mladih je prihodnost, na vseh nas sedanjost, meni predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Naša velika skrb je ohraniti mlade na podeželju, tako fante kot dekleta. Le zdravo podeželje se bo sposobno soočiti s težavami, ki so naša stalnica. »Času primerno se je na podeželju pojavilo več psihičnih težav, treba je jasno zastaviti cilje, kaj sploh želimo. Ali želimo biti hlapci ali gospodarji na svoji zemlji. Zadnji čas je, da izplavamo iz trenutne situacije,« meni Uletova. Službo kmetijskega svetovanja primerja z zdravniki, ki jih najraje ne rabiš, a ko ga rabiš, ti zna pomagati. »Če jih dolgo ne pokličemo, pa nas obiščejo tudi sami.«

Redni profesor in dekan FKBM dr. Aleš Gregorc opaža, da se za študij kmetijstva zanima veliko mladih, na mariborski fakulteti jih je letos opisanih 100, veliko od njih jih prihaja s kmetij. V okviru različnih projektov smo povezani s svetovalno službo in je optimističen glede dela z mladimi in izobrazbe za ambiciozno prihodnost. »V zadnjem obdobju delamo precej na razvoju tako imenovanih mikrocertifikatov. Gre za izobraževanja, ki bodo mednarodno priznani in so del vseživljenjskega izobraževanja. V tem smislu želimo prispevati, da bi bili svetovalci res strokovnjaki na svojem področju,« poudarja Gregorc.

V popoldanskem delu prvega dne posveta so še predstavili stanje v slovenskem kmetijstvu v letu 2022 in prve napovedi za leto 2023,Izzive preoblikovanja FADN v FSDN v Sloveniji, kakšna je podpora ukrepom kmetijske politike, o izzivih kmetijskega svetovanja v Sloveniji pa so razpravljali še na eni okrogli mizi.

Posvet se jutri nadaljuje s predstavitvijo projektov EIP v organizaciji MKGP (program), posvet pa lahko še vedno spremljate v živo TUKAJ.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Ekološko kmetijstvo

Specializirano predavanje in dobre prakse trženja

19. 03. 2024 ob 17:00

Predavalnica KGZ Celje, Trnoveljska c...

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS) v okviru "Aktivnosti za pospeševanje razvoja ekološkega kmetovanja v letu 2023" vabi na

Specializirano predavanje in dobre prakse trženja:

ZNAČILNOSTI IN PREDNOSTI EKOLOŠKE ŽIVINOREJE  s koraki do uspešne preusmeritve

& DIREKTNO TRŽENJE EKOLOŠKEGA MESA Z DODANO VREDNOSTJO na primeru predelave in prodaje ekološke kmetije Jenšterle