Slovenija je dobila prvi strokovno in medsektorsko usklajen semafor invazivnosti okrasnih rastlin, ki potrošnikom, vrtnarjem, občinam in načrtovalcem zelenih površin omogoča enostavnejšo in odgovorno izbiro rastlin.

Okrasne invazivke so tujerodne rastline, ki se z vrtov in javnih zasaditev nenadzorovano širijo v naravo – v gozdove, na kmetijske površine in ob vodotoke – kjer povzročajo škodo naravi in gospodarstvu ter vplivajo na zdravje ljudi. Čeprav so pogosto priljubljene zaradi svojega videza, lahko dolgoročno predstavljajo resno tveganje za naravo in njeno pestrost.

Prvi usklajeni semafor invazivnosti prinaša jasen in pregleden sistem razvrščanja rastlin glede na stopnjo tveganja njihove invazivnosti. Oblikovan je bil v soglasju ključnih deležnikov ter vsakomur omogoča hitro prepoznavo varnih izbir za vrt ali javni prostor in tistih rastlin, ki se jim je smiselno izogniti.

Semafor sestavljajo trije seznami:

•  Črni seznam invazivnih tujerodnih rastlin je na voljo tukaj.
•  Oranžni seznam invazivnih tujerodnih rastlin je na voljo tukaj.
•  Beli seznam priporočenih okrasnih rastlin je na voljo tukaj.

Semafor invazivnosti je velik korak k boljšemu poznavanju invazivnih okrasnih rastlin

Projektni partnerji LIFE OrnamentalIAS, ki povezujejo raziskovalce in praktike za zmanjševanje prisotnosti in negativnih vplivov okrasnih invazivk, so na podlagi analize 300 najbolj prodajanih okrasnih rastlin pripravili oceno tveganja invazivnosti. Razvrstili so jih v tri sezname: črni seznam predstavlja okrasne rastline, ki jih zaradi invazivnosti odsvetujemo, oranžni seznam predstavlja okrasne rastline, pri katerih moramo biti pazljivi, da se ne razširijo v naravo, saj je velika  verjetnost, da postanejo invazivne. Beli seznam pa predstavlja priporočene okrasne rastline, ki nimajo negativnih vplivov na naravo.

Črni in oranžni seznam je na osmih delavnicah, ki so potekale od novembra 2025 do marca 2026, skupaj usklajevalo 215 strokovnjakov varstva narave, hortikulture, arhitektov, vrtnarjev, načrtovalcev prostora, kmetijstva, komunalnih dejavnosti, predstavnikov lokalnih skupnosti in ministrstev. Vsem je skupno, da si želijo dobrih strokovnih podlag, nadaljnjega sodelovanja in dolgoročno tudi zakonodajnih sprememb, ki bi nekatere najbolj tvegane rastline tudi prepovedale. Vzporedno podobne delavnice izvajajo tudi hrvaški partnerji projekta na Hrvaškem.

Potrošniki, vrtnarji in načrtovalci do boljših informacij o okrasnih rastlinah, ki imajo invazivni potencial

Sonja Rozman, ZRSVN, vodja OE Kranj, je strokovnjakinja varstva narave z dolgoletno prakso in izkušnjami s področja sistemskega urejanja področja invazivnih tujerodnih rastlin. Semafor invazivnosti rastlin je po njenem mnenju pomemben korak k celovitemu pristopu reševanja večplastne problematike invazivk: “S projektom LIFE OrnamentalIAS smo združili moči različni sektorji, da zmanjšamo negativne vplive invazivnih tujerodnih rastlin, med katerimi so številne priljubljene okrasne rastline. S semaforjem invazivnosti delujemo preventivno, saj bomo z njegovim upoštevanjem lahko preprečili, da bi se invazivke razširile v naravo. Zelo pomembno pri tem je, da je črni seznam usklajen s konsenzom vseh udeležencev delavnic, od vrtnarjev do načrtovalcev, naravovarstvenikov in tudi lokalnih skupnosti, zaradi česar verjamemo, da bodo seznami zaživeli tudi v praksi. V nadaljevanju projekta bomo z deležniki uskladili tudi kodeks, s katerim se bodo vrtnarji, prodajalci, načrtovalci, lokalne skupnosti zavezali k njegovemu upoštevanju, potrošniki pa bodo vedeli, da izbirajo odgovornega partnerja za ureditev vrta. Za vse vrste s črnega seznama bomo poiskali ustrezne nadomestne rastline, za vrste z oranžnega seznama pa priročnik za ravnanje z njimi. Vrste z belega seznama pa so najbolj varna izbira. Prvi seznami so rezultat aktivnega sodelovanja različnih sektorjev in se bodo v prihodnje lahko tudi spreminjali, seveda za nadaljnjim tesnim sodelovanjem vseh deležnikov.” Rozman dodaja, da je semafor invazivnosti ključno orodje za potrošnike, tudi lokalne skupnosti, vrtnarje in načrtovalce, da bodo lažje izbirali prave rastline za svoje vrtove.

Spoštovanje semaforja invazivnosti je odraz strokovnosti in odgovornosti vrtnarjev in urejevalcev zelenih površin

Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok, pozdravlja velik prispevek s strani strokovnjakov hortikulture: “Za zmanjšanje prisotnosti in vplivov okrasnih invazivk lahko največ naredimo z nakupi in vzgojo priporočenih okrasnih rastlin. Celoten proces usklajevanja seznamov je pokazal, da imamo skupni interes strokovnjaki varstva narave in hortikulture. Na nadaljnji poti bo ključno, da bo potrošnik prepoznal tiste ponudnike, ki spoštujejo semafor invazivnosti, saj je to odraz njihove strokovnosti in odgovornosti. Tudi izobraževalni del usklajevanja je pokazal veliko priložnosti za nadaljnje povezovanje in raziskave, ki nam bodo dale boljše odgovore o življenjskih ciklih rastlin.”

Igor Škerbot, specialist za vrtnarstvo in poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, poudarja, da je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomembna dopolnitev seznama tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom, ki so vključene v uredbo o pogojenosti (nekoč navzkrižni skladnosti) za kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo plačila iz ukrepov za razvoj podeželja npr. neposrednih plačil: “Kmetje se v največji meri srečujemo s posledicami invazivk, ki se hitro in nenadzorovano širijo na kmetijska in gozdna zemljišča, kjer se kljub ukrepom potem razraščajo in kmetijskim gospodarstvom povzročajo dodatne stroške v pridelavi kmetijskih rastlin. Odstranjevanje je zahtevno, dolgotrajno in povzroča finančno škodo. Zato je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomemben korak k temu, da bomo v kmetijstvu bolje preprečevali širitev invazivk iz okrasnega vrtnarstva.”