Prva polovica pridelovalne sezone jabolk 2026: vremenske razmere, zdravstveno stanje nasadov in obeti za nadaljevanje sezone

Prva polovica pridelovalne sezone jabolk 2026: vremenske razmere, zdravstveno stanje nasadov in obeti za nadaljevanje sezone

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Sadjarstvo, Rastlinska pridelava, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 
Letošnjo sadjarsko sezono zaznamujejo številni vremenski izzivi, od spomladanskih pozeb do pogostih neurij s točo, ki vplivajo na fiziološko stanje nasadov. V nadaljevanju objavljamo strokovna priporočila za oskrbo tal, namakanje in zaščito plodov pred sončnimi ožigi ter skladiščnimi boleznimi.

Ključne besede: Sadjarstvo, jabolka, 2026, kmetijstvo, strokovna priporočila

Avtor: Primož Žigon, Vesna Kocjan, mag. Jože Miklavc, mag. Domen Bajec, Andrej Soršak, Gašper Gomilšek, Miran Torič, Alenka Caf, Tone Pečarič, Urška Cvelbar, Tanja Baškovč, mag. Urška Klančar, Ana Leskovšek, Teja Hladnik, dr. Anka Čebulj

V obdobju od začetka brstenja do razvojne faze zelenih popkov je bilo padavin malo, kar je ponekod povzročilo primanjkljaj talne vlage že v zgodnjem delu rastne sezone. Na posameznih mikrolokacijah so se pridelovalci ob koncu aprila in v začetku maja soočali z več zaporednimi dogodki pozne pozebe, ki so lokalno vplivali na pridelek. V začetku maja je nekatere nasade, ki še niso bili zavarovani s protitočnimi mrežami, prizadela tudi toča, kar je povzročilo mehanske poškodbe listov, poganjkov in plodov. Neurja s točo so bila v različnih delih v Sloveniji precej pogosta tudi v mesecu juniju.

Čeprav se vsako pridelovalno sezono pojavljajo specifični izzivi na področju zdravstvenega varstva rastlin, letošnja sezona glede pojava gospodarsko pomembnih bolezni in škodljivcev za zdaj bistveno ne odstopa od dolgoletnega povprečja. Zdravstveno stanje nasadov je na splošno zadovoljivo, pri čemer bo nadaljnji razvoj bolezni in škodljivcev v veliki meri odvisen od vremenskih razmer v poletnem obdobju.

Junijsko trebljenje je bilo v določenih nasadih jablan močnejše kot v povprečnih letih, predvsem zaradi fiziološkega stresa rastlin v prvi polovici koledarskega leta. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v času redčenja, so se nekateri nasadi kemično slabše razredčili, zato je bilo potrebno veliko ur ročnega redčenja. Če je bilo redčenje plodičev opravljeno v juniju, je imelo ročno redčenje plodov na indukcijo cvetnih brstov za naslednje leto verjetno omejen vpliv. Zato lahko pri močno obremenjenih drevesih pričakujemo slabše cvetenje oziroma manjši nastavek v naslednji sezoni.

Ukrepi za omilitev vročinskega stresa in zaščito plodov

Ob nadaljevanju sušnega in vročega vremena lahko pričakujemo povečano pojavnost fiziološkega stresa dreves, kar lahko vodi v slabšo rast, zmanjšano kakovost plodov ter v posameznih primerih tudi v fiziološko slabljenje in propadanje dreves. Gre za pojav, ki ga v zadnjih letih zaradi pogostejših vremenskih ekstremov opažamo vse pogosteje. Zaradi močnega sončnega obsevanja in vročinskega stresa bo v prihodnje lahko prišlo tudi do pojava sončnih ožigov na plodovih in slabše fiziološke stabilnosti plodov. Zato se je potrebno izogibati prevelikim posegom v krošnjo pred daljšimi obdobji sončnega vremena z visokimi temperaturami. Kjer lahko, je priporočljivo strokovno namakanje za ublažitev stresa. Protitočna mreža delno ublaži močno sončno sevanje in s tem zmanjša možnost nastanka sončnih ožigov. Za dodatno zaščito pa se lahko uporabi pripravke za zaščito pred sončnimi ožigi.

Zaradi vse pogostejših neurij s točo je treba posebno pozornost nameniti zaščiti plodov pred skladiščnimi boleznimi in različnimi oblikami gnilob. Učinkovito preventivno varstvo v obdobju pred obiranjem je ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pridelka med skladiščenjem in trženjem. Pomembno je tudi zagotavljanje dobrega splošnega zdravstvenega stanja dreves z ustrezno prehrano, oskrbo z vodo in rednim spremljanjem zdravstvenega stanja nasadov.

Ob morebitnih poškodbah zaradi toče je priporočljivo nasade čim prej po osušitvi listne mase poškropiti z ustreznimi fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu z veljavnimi priporočili javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Poškodbe na listih, poganjkih in plodovih namreč predstavljajo vstopna mesta za številne glivične in bakterijske povzročitelje bolezni ter lahko pospešijo njihovo širjenje znotraj nasada.

Oskrba tal in dolgoročno ohranjanje strukture nasada

Po neurjih z obilnimi padavinami je priporočljivo omejiti vožnjo mehanizacije po razmočenih tleh, saj lahko to povzroči dodatno zbijanje tal. Dolgoročno je za ohranjanje dobre talne strukture priporočljivo vzdrževanje ozelenitve medvrstnega prostora ter povečevanje vsebnosti organske snovi v tleh. Ozelenitev izboljšuje strukturo tal, povečuje infiltracijo padavinske vode ter zmanjšuje površinski odtok in erozijo. K tem učinkom lahko dodatno prispevajo vrstno pestre mešanice trav, metuljnic in zeli, saj raznoliki koreninski sistemi ugodno vplivajo na poroznost tal, infiltracijo vode in zadrževanje vlage v tleh.

Stanje v nasadih ob zaključku prve polovice pridelovalne sezone kaže, da je bila sezona kljub lokalnim vremenskim ujmam, pozebam in posameznim izzivom povezanih z obvladovanjem povzročiteljev bolezni in škodljivcev razmeroma ugodna. Nadaljnji potek sezone bo v veliki meri odvisen od vremenskih razmer v poletnih mesecih, predvsem od razpoložljivosti vode, trajanja morebitnih vročinskih obdobij ter pogostosti neurij s točo in močnimi padavinami. Ti dejavniki bodo odločilno vplivali na količino in kakovost letošnjega pridelka.

 

Nazaj na seznam novic

Prihajajoči dogodki