Partnerji v projektu EKOPAKT

Ključne besede: ekopakt, govedoreja, sledljivost, ekološko kmetijstvo

Sledljivost ekološkega govejega mesa v Sloveniji

V okviru projekta Ekopakt so partnerji, med njimi je vodilna Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), razvili model sledljivosti  ekološko pridelanega mesa od hleva do vilice. V Sloveniji namreč nimamo zgrajenega učinkovitega sistema sledljivosti in trženja ekološkega govejega mesa. Veliko mesa, ki je vzrejeno na ekološki način, se prodaja na trgu skupaj z ostalim govejim mesom.  Model sledljivosti medtem zagotavlja veliko integriteto podatkov ter transparentnost celotne preskrbovalne verige od hleva do vilice.  Med sabo je povezal kmete, kmetijske zadruge, kmetijsko svetovalno službo in raziskovalno ustanovo. KGZS si želi, da tudi država ta model sledljivosti sprejme kot model,  na podlagi katerega se bo zagotavljala transparentnost v celotni verigi preskrbe s hrano.

Projekt povezal zadruge, kmete in stroko

Na zaključni konferenci projekta Ekopakt, ki je potekala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, je Dr. Martina Bavec opozorila, da je od 10 % do 30 % vseh komercialnih označb na živilih potvorba in da tudi ekološko kmetijstvo v tem ni izjema. Velikokrat se namreč zgodi, da slovenski proizvajalci napišejo na oznako »Ekološka pridelava-Kmetijstvo EU«: »Mogoče zato, ker naši ekološki produkti niso tako cenjeni kot tisti, ki so pridelani v Franciji ali Nemčiji,« je dejala Bavčeva in dodala, da bi bilo v tem kontekstu dobro, da bi za take produkte, ki jih lahko pridelamo v Sloveniji, dobro, če bi na njih eksplicitno pisalo »Slovenija«. Borut Florjančič predsednik Zadružne zveze Slovenije je povedal, da je ena največjih prednosti projekta Ekopakt ta, da so partnerji »povezali par zadrug v tej ključni zgodbi, kako kupcu povedati, da je neka zgodba resnična, kako dokazati sledljivost. Ko bo kupec prepoznal to zgodbo, je naš,« je še dodal Florjančič. Predsednik KGZS Roman Žveglič je ob tem poudaril pomembnost kmetijske svetovalne službe: »Projekti EIP so dokaz, da je kmetijska svetovalna služba na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije sposobna reševati tudi različne strokovne in tehnološke izzive v kmetijstvu in ni samo administrator izvajanja skupne kmetijske politike.«

Na svojo stran je treba pridobiti kupca

Igor Hrovatič, vodja projekta na KGZS, je povedal, da kupec trenutno težko loči kakovostno lokalno hrano od hrane, pridelane v tujini. Zato je delo slovenskih ekoloških kmetov velikokrat podcenjeno: »Kupci so pripravljeni plačati pošteno ceno, če imajo zanesljivo zagotovilo za kakovost. Pričakujemo, da bo zaradi EKOPAKT sistema sledljivosti naše delo bolj cenjeno, da se bo s projektom povečala prodaja, da bomo dosegli boljše odkupne cene za kakovostno lokalno hrano, ki jo proizvajamo, in da se bo taka sledljivost razširila tudi na konvencionalno prirejo govedi.« Izpostavil je še, da je v prehranski verigi pridelovalec najšibkejši člen in kot tak zelo občutljiv na vsa dogajanja, predvsem v odnosu do drugih ponudnikov. Kako motivirati potrošnika, da bo kupoval ekološko meso, je eno ključnih vprašanj v tej zgodbi, je izpostavil Jernej Hudournik iz Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki ena od partneric projekta: »Kmetje se veliko srečujejo z organi, ki jih kontrolirajo. Vsi vemo, kaj to zahteva, kaj to prinese, zakaj je ta hrna boljša. Premalo pa je osveščen potrošnik. Mi veliko prodajamo v javne zavode. Da bodo potrošniki dobili zaupanje, da je ta hrana res lokalna, da je ta hrana res sveža.« Franc Žitko iz manjše kmetije na obrobju Ljubljanskega barja, ki prav tako sodeluje v projektu, je povedal, da se na njihovi kmetijo ukvarjajo samo z govedorejo in imajo samo bike. Težav z ekološko pridelavo praktično nimajo, zato upa,  da se bo zaradi tega projekta več kmetov odločilo, da bodo šli v ekološko kmetovanje.