Oseba, ki ni bila lastnik stvari, postane njena lastnica. Če nekdo navzven daje vtis, da je lastnik stvari, s priposestvovanjem tudi formalno postane njen lastnik, dotedanji lastnik pa svojo lastnino izgubi.

Priposestvovanje je eden izmed načinov pridobitve lastninske pravice na premičnini ali nepremičnini. Stvar lahko priposestvuje fizična ali pravna oseba, če izpolni vse tri pogoje:

1.      dobrovernost: lastninsko pravico lahko priposestvuje samo dobroverni posestnik. To pomeni, da posestnik ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova;

2.      potek priposestvovalne dobe: dobroverni posestnik priposestvuje nepremičnino v 10 letih, premičnino v treh letih;

3.      posest: nepremičnina mora biti v posesti ves čas priposestvovalne dobe (lahko je tudi posredna – npr. nepremičnina dana nekomu v najem). Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.  

Računanje priposestvovalne dobe

Priposestvovalna doba začne teči z dnem, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki, sicer se njegova dobra vera presoja samostojno.

Lastniška posest in dobra vera

Lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali bi moral vedeti, da ni upravičen do posesti; za dobrovernega posestnika tako velja oseba, ki ni vedela ali mogla vedeti, da ni upravičena do posesti. Dobra vera se domneva, razen če se ne dokaže drugače.

Postopek priposestvovanja nepremičnine

Postopek za vpis lastninske pravice na nepremičnini zaradi priposestvovanja se začne na zahtevo priposestvovalca proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Spor se lahko mirno reši z dogovorom ali pa s pomočjo sodišča. Sodišče v okviru spora glede priposestvovanja razpiše obravnavo, na katero povabi vse zainteresirane strani. Ker o pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ne obstoja nikakršna listina (npr. kupoprodajna pogodba, sklep o dedovanju, …), mora priposestvovalec obstoj priposestvovanja dokazati na drugačen način (npr. s pričami).