Slika je simbolna

Ključne besede: strokovni odbor, vodni zadrževalniki, Spodnja Savinska dolina

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v letu 2022 pripravilo Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2022 – 2027. Ta opredeljuje številne protipoplavne ukrepe, med drugim tudi gradnjo suhih vodnih zadrževalnikov. Največ se jih načrtuje na območju Spodnje Savinjske doline, zaradi česar bo omejeno uporabnih prek 700 hektarov kmetijskih zemljišč.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo se aktivno vključili v obravnavo načrta in podali številne pripombe v smeri nestrinjanja z načrtovanimi vodnimi zadrževalniki na predvidenih lokacijah, predlog novih lokacij in opozorili na nujnost ocenitve vpliva gradnje zadrževalnikov na kmetijstvo in kmetije. Prav tako je nujno pripraviti postopke za odškodnine ter hkrati s poplavno varnostjo zagotoviti vodo za namakanje.

MOP je 8. decembra 2022 v javno obravnavo posredovalo pobudo za Državno prostorsko načrtovanje (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini (SSD), ki žal ne upošteva pripomb KGZS. Zato je delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov kmetov Spodnje Savinjske doline ter strokovnih služb KGZS in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), pripravila predloge pripomb in jih posredovala v obravnavo Strokovnemu odboru za vodne zadrževalnike pri KGZS.

Glavne pripombe delovne skupine so:

1. Pobuda predstavljenega projekta se ne loteva upravljanja z vodami celovito za celotno Savinjsko dolino. Manjka kombinacijo suhih in mokrih zadrževalnikov, ki bi bili v sušnih obdobjih namenjeni za potrebe namakanja. Predlagamo gradnjo mokrih zadrževalnikov, izjemoma suhih na območjih, ki so manj oziroma neprimerna za kmetijsko pridelavo.
2. Skupaj s kmetijsko stroko je treba znova ovrednoti nekatere projekte, ki so že bili pripravljeni in imajo ustreznejše rešitve.
3. Poplavna voda naj se zadrži tudi že v višjih predelih toka reke Savinje in pritokov ter s tem razbremeni ukrepe protipoplavne varnosti v spodnjem toku.
4. Za kmete je nedopustno, da se nadomešča zemljišča izven prizadetega območja. Hkrati izpostavljajo, da nadomeščanje kmetijskih zemljišč s funkcionalnimi kmetijskimi površinami, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč, ni ustrezen instrument, saj se v tem primeru vzame zemljo enemu kmetu in da drugemu, kar v prehranski bilanci nima pozitivnega učinka in še vedno pomeni zmanjšanje kmetijskih zemljišč za pridelavo.
5. V primeru gradnje suhih zadrževalnikov je potrebno:
   • oceniti vpliv na posamezno kmetijo zaradi večkratnih poplav znotraj zadrževalnikov in zaradi izgub zemljišč zaradi gradnje nasipov (za vsako kmetijo je treba izdela poslovni načrt, v katerem je potrebno opredeliti tudi sanacijski program);
   • zagotoviti odkup zemljišč v primeru razlitja in zadrževanja vode v suhih, kombiniranih in mokrih zadrževalnikih ter opredeliti postopek za izplačilo odškodnin - določiti nosilca in plačnika škod, časovnico plačil, merila in pogoje za obračun škod na pridelkih in posamičnem kmetijskem gospodarstvu;
   • navedeni morajo biti stroški in način vzdrževanja območij znotraj zadrževalnikov v času obratovanja, kdo jih vzdržuje in kdo je nosilec ter plačnik stroškov, vključno s časovnico sanacije;
   • natančno mora biti opredeljen način odstranjevanja mulja, izvajalec čiščenja, plačnik čiščenja, časovnice čiščenja in mesto odlaganja mulja;
   • opredeliti je treba vpliv statusa »poplavno območje« na cenilno vrednost kmetijskih zemljišč, nepremičnin in premičnin kmetije v primeru menjave, prodaje ali hipoteke za najem kredita;
   • potrebno je sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev državnega proračuna za poplačilo oškodovancev v obliki rente ali drugih načinov poplačila škod.

Člani SO za vodne zadrževalnike so pobudo za DPN obravnavali na korespondenčni seji, ki je potekala od 20. do 24. januarja 2023. Na seji so soglasno podprli pripombe k pobudi. Pripombe so bile 25. januarja 2023 posredovane na MOP.