Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je danes potekala 6. redna seja sveta KGZS, na kateri so člani sveta obravnavali sporočilo Evropske komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva. V njem so zapisane ključne prioritete Skupne kmetijske politike po letu 2020. V večurni razpravi so člani sveta KGZS usklajevali različna stališča in sprejeli 23 sklepov z usmeritvami SKP. Ti bodo v prihodnjih tednih obravnavani na sejah trinajstih območnih enot KGZS.

»Sprejeti sklepi so osnova za pripravo politike, trudimo se uskladiti prioritete. Ker tokrat vsaka država posebej pripravlja svoj predlog je nujno, da je predlog Slovenije usklajen in dobro zapisan. Iz smernic je potrebno čim prej preiti v dejanske predloge ukrepov, saj evropska sredstva pomenijo pomemben del prihodka naših kmetij,« poudarja predsednik KGZS Cvetko Zupančič.

Spreminja se namreč izvedbeni model skupne kmetijske politike (SKP), ki daje državam članicam Evropske unije možnost izbire in odločanja na nacionalni ravni. To pomeni, da vsaka država članica pripravlja svoj strateški načrt s cilji, ukrepi in pogoji ter sistem za preverjanje ukrepov. Sporočilo Evropske komisije vodi k razmisleku, da se razvije razprava, odpira možnosti in daje predloge kako narediti SKP sodobnejšo in trajnejšo. Izzivi so skupni vsem državam članicam Evropske unije, implementacija pa je odvisna od situacije v posamezni državi.

Tako so v danes sprejetih sklepih o usmeritvah SKP, člani sveta KGZS med drugim poudarili smiselnost ohranitve obstoječih nosilnih stebrov SKP kot so neposredna plačila, tržni mehanizmi in program razvoja podeželja ter nujnost aktivne vključitve kmetov v pripravo strateškega načrta za Slovenijo s primernimi mehanizmi ukrepov. Tako je več predstavnikov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije vključenih v operativno skupino priprave predlogov ukrepov za Slovenijo ter usklajevanju stališč in rešitev z ostalimi nevladnimi organizacijami.

Člani sveta KGZS poudarjajo pomen pravičnosti pri izvajanju plačil v smislu podpore tistim kmetov, ki dejansko kmetujejo in proizvajajo hrano ter nujnost ureditve statusa aktivnega kmeta. Prav tako menijo, da mora SKP slediti cilju stabilnih dohodkov kmetij, učinkovitega upravljala s tveganji, ohranjanju kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki in ohranjanja majhnih kmetij.

Zavzemajo se za uvedbo ugodnih zavarovalnih produktov, možnost obveznega zavarovanja ter sistemskih mehanizmov po vzoru sedanjih »de minimis« ukrepov. Prav tako se zavzemajo za politiko, ki usklajuje ekonomske potrebe kmetov in potrebo družbe po lokalni hrani, pridelani v skladu z okoljskimi cilji in ostalimi elementi trajnostnega kmetovanja. Pa tudi za vključitev proizvajalcev hrane v skupne nastope na trgih, večjo vlogo kmetov v prehranski verigi, poenostavitev izvedbe ukrepov, stimulativne pogoje za mlade kmete, razvoj digitalizacije, inovacij ter prenosa znanja v kmetijstvu.

Upajo, da bodoča politika SKP zagotovi povečanje sredstev za proizvodno vezana plačila, njihovo prilagodljivost in enostavnost izvedbe. Pri tem naj se pretežni delež sredstev nameni nosilnim panogam v slovenskem kmetijstvu, še posebej govedoreji in kravam dojiljam. 

Podpirajo ciljno naravnane okoljske in naravovarstvene ukrepe, ki naj temeljijo na pridelavi hrane. Obenem opozarjajo na nujno razbremenitev kmetov glede administrativnih obveznosti iz naslova različnih kmetijsko podnebnih in okoljskih ukrepov.

In nenazadnje, poudarjajo nujnost investicijskih razpisov, osredotočenih na razvoj tržno usmerjenih družinskih kmetij ter podpirajo politiko nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi ter ciljne podpore ekološkim kmetijam.