Ključne besede: TSZ, Tradicionalni slovenski zajtrk, hrana, lokalni ponudniki

V projekt Tradicionalni slovenski zajtrk so vključeni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi so meseca oktobra že prejeli okrožnico s strani projektnih partnerjev, s katero so vabljeni k pripravi zajtrka in ozaveščanju otrok ter mladostnikov, da hrana »ne zraste v trgovini«. Projekt spodbuja, da se živila kot med, maslo, mleko, kruh,  jabolka ali drugo sveže in suho sadje kupi na najbližji kmetiji oziroma pridelovalcu. Tradicionalni slovenski zajtrk tako vzpostavlja most med kmetijami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se zavzemamo, da se zavedanje pomena slovenskih kmetov, ki pridelujejo hrano, prenese na celoten sektor javnega prehranjevanja ter vzpostavi čim več dolgoročnih partnerstev med kuhinjami in kmetijami. Ob tem se je treba zavedati tesne povezanosti kmeta in narave, ki sodelujeta pri pridelavi hrane. Hrane, ki je za pot od njive ali hleva do porabnika potrebovala čas, ki se meri v urah in minutah. Zavedanje tega, da gre pri tem tudi za najbolj racionalno rabo okolja v smislu okoljskih obremenitev.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi letos zagotavlja finančna sredstva, namenjena izplačilu pavšalnega nadomestila za nakup živil za izvedbo zajtrka, ki znaša 0,63 evra na otroka oziroma učenca.

V letošnjem letu so bili javni zavodi prvič povabljeni, da se v tednu pred dnevom slovenske hrane poleg Tradicionalnega slovenskega zajtrka pridružijo vseslovenski akciji priprave tradicionalnega slovenskega kosila. Glede na jesenski čas naj bi kosila v čim večjem obsegu vključevala lokalne, sezonske jedi iz svežega ali kislega zelja in repe. Gre za akcijo, ki spodbuja spoznavanje kulinarične in gastronomske dediščine slovenskega prostora in sovpada z laskavim nazivom: Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021.

Dan slovenske hrane tako ponovno izpostavlja pomen lokalno pridelane in pripravljene hrane. Njeno svežino, hranljivost, okus in kratek transport. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali naši kmetje ter naša kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine. Obenem je priložnost, da se spregovori o zmanjšanju zavržkov hrane in da se spodbuja zavedanje o pomembnosti ustreznega načrtovanja obrokov in s tem povezanih nakupov hrane oziroma živil.

Več informacij na spletni strani Tradicionalni slovenski zajtrk TUKAJ.

Lokalne ponudnike najdete na spletni strani Dobrote slovenskih kmetij TUKAJ.