Prenova Zakona o agrarnih skupnostih

Prenova Zakona o agrarnih skupnostih

Kmetijstvo in okolje, Zbornica svetuje, Ekonomika in davki, Zemljišča in gradnje, Pravo  | 
Agrarne skupnosti omogočajo gospodarjenje na po produktivnosti večinoma šibkih rastiščih.

Agrarne skupnosti omogočajo gospodarjenje na po produktivnosti večinoma šibkih rastiščih.

V decembru 2019 je bila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ustanovljena Skupina za spremljanje AS. Pri pripravi vsebin sodeluje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Vsebino povzema mag. Gašper Cerar s KGZS.

Ključne besede: agrarne skupnosti, zakon

Naloge Skupine so spremljanje AS, je celovitejša interpretacija potencialov in vloge kot podlaga oziroma argument za potencialne zakonodajne dopolnitve, SWOT analiza kot podlaga za konkretne ukrepe na občinski in državni ravni oz. izhodišča za prihodnji razvoj AS v Sloveniji, usklajen z evropskimi trendi in integrirajoč lokalne in državne vizije prihodnosti ter letno poročilo ministru za kmetijstvo.  

Poročilo o delu Skupine za spremljanje AS

Na podlagi analiz AS, razprav in SWOT analize je bilo na treh srečanjih ugotovljeno stanje, ki ga vodja skupine, dr. Nevenka Bogataj, povzema v dokumentu Poročilo o delu Skupine za spremljanje AS.

Strateška vloga AS

Agrarne skupnosti so strateška kategorija in posebna oblika lastništva in upravljanja (kar v Sloveniji le redkokdo ve, prizna ali upošteva), v kateri:

  • so posamezniki daljši čas povezani med seboj in hkrati z zemljišči (občasno zmanjšano delovanje zato ni poseben ali večji problem od napačnega delovanja);
  • ta povezava omogoča posebna znanja, veščine in modrost upravljanja, dokazana v konkretnih primerih, ki kažejo zmožnost reševanja (tudi nepričakovanih) izzivov s kakovostnim odločanjem;
  • predstavljajo AS živo prakso, avtohtono in v pozitivnem smislu konservativno;
  • omogočajo javnosti dostopne regulativne in kulturne ekosistemske storitve na po produktivnosti večinoma šibkih rastiščih in posesti, ki je v primerjavi z velikostjo povprečne posesti v Sloveniji večja;
  • prevladujoč motiv obstoja, aktivnosti in razvoja AS niso proizvodne ekosistemske storitve, ki so sicer prisotne v obliki kratkoročnega zanimanja vseh deležnikov na teh zemljiščih; zmes motivov še ni raziskana in jo slabo razumemo;
  • so AS evropsko primerljiva rešitev za trajnostno upravljanje naravnih virov in odziv na veliko površinsko spreminjanje naravnih sistemov in kulturnih krajin, npr. kraške gmajne, alpskih pašnikov, gozdnate krajine. To so argumenti ustavnega zakona v Italiji (2017), ki je priznala poleg individualne in državne lastnine tudi posebno obliko posedovanja, ki izvira iz pred-rimskega občega prava;

Problemi AS

Problemov imajo AS več in niso novi, predvsem pravni status AS, evidenca v zemljiški knjigi, davčna ureditev, javna neprepoznavnost; nizek odziv na zahtevano registracijo po Zakonu o AS, obstoj neregistriranih AS, ki se želijo aktivirati;

Posledice problemov AS

Posledice slabo poznamo, omenjeno je bilo usihanje interesa za članstvo, nelegalno delovanje, neaktivnost, trenja med prakso in državnimi pravili; neoptimalno upravljanje zemljišč, nezadovoljstvo.

Vloga MKGP

MKGP je pomemben deležnik, ki ga AS potrebujejo, čeprav so želijo biti AS od politike neodvisne.

Nujna pozitivna diskriminacija AS

Glede na desetletja nerazumevanja, nakopičene eksterne probleme in pomembne vloge AS je potrebna njihova pozitivna diskriminacija, zato je na podlagi ugotovljenega stanja Skupina za spremljanje AS podala predloge za spremembo predpisov, ki jih v dokumentu Poročilo o delu Skupine za spremljanje AS navaja dr. Bogataj:

  • za razreševanje pravnih izzivov je potrebno povečati odzivnost sodstva in okrepiti sodišča za procesiranje zadev AS ter omogočiti, da AS pomagajo sodišču na podlagi jasnih navodil in organiziranih izobraževanj;
  • odpraviti velja urejanje z dvojnim sistemom (dva zakona, ki urejata delovanje AS), najti rešitve v zvezi s pravno osebo, ki za posebno obliko delovanja in upravljanja ni primerna, je pa potrebna za umestitev v obstoječ sistem;
  • status AS je treba izenačiti s kmeti ter lokalnim subjektom omogočiti prednost pri nakupu in zakupu zemljišč v smislu »razvojno sposobne kmetije«;
  • priporočljivo bi bilo vzpostaviti javno službo na MKGP, spodbuditi k internemu urejanju članstva (npr. nelokalno, nekmetijsko članstvo), ohranjanju in aktiviranju AS ter preprečevanju delitve AS.
  • ker želimo aktivne AS, jim je treba omogočiti delovanje in dejavnost, celo pridobivanje zaslužka, ki ga avtonomno delijo (če do njega pride). Dejavnosti je potrebno opredeliti za njihovo smiselno regulacijo in podporo (npr. z ukrepi razvoja podeželja), hkrati pa omejiti obdavčitev (npr. nad določenim zneskom), če se morebitna sredstva ne reinvestirajo v skupno in javno dobro.

Prenova zakona o AS

MKGP je pričelo s pripravo vsebine novele Zakona o AS, ki naj bi bila sprejeta v prvi polovici leta 2021. Predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki ureja AS, se bo lotil predvsem izziva obdavčitve AS in statusa AS. Urediti bo potrebno tudi možnost ustanovitve nove AS ter izvesti nekaj popravkov pri dedovanju premoženja (deleža) v AS.

 

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri