Od leve proti desni: Žiga Kršinar, Anton Medved, Roman Žveglič

Ključne besede: Izjava za medije, SKP, strateški načrt, Svet KGZS

Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pod vodstvom predsednika KGZS Romana Žvegliča danes potekala 2. izredna seja Sveta KGZS. Na njej so člani Sveta obravnavali nov predlog pristojnega ministrstva glede finančnega razreza Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.

Seja je bila prekinjena zaradi soglasnega strinjanja članov Sveta KGZS, da razpoložljiva sredstva niso dovolj za prilagoditev na nove zahteve skupne kmetijske politike. Po mnenju članov Sveta predlagana višina sredstev ne omogoča ohranitve in posodobitve slovenskega kmetijstva. Člani Sveta KGZS zahtevajo dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov za obdobje sledečih pet let.

Člani Sveta KGZS ugotavljajo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS le delno upoštevalo predloge sprememb strateškega načrta, ki jih je podala zbornica. Članom zbornice tako niso znane vsebinske rešitve intervencij ter njihova višina. Pri ponovnem pregledu finančnega razreza je bilo ugotovljeno, da so za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja nujno potrebna bistveno višja sredstva, ki bodo omogočala primeren dohodek in standard dela ter življenja na kmetijah ter zagotavljala več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij.

Dodatna zahtevana sredstva bodo omogočala pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane ter prilagoditev slovenskega kmetijstva ter ohranitev podeželja in njegove poseljenosti. Prav tako bodo omogočala ohranjanje kulturne krajine kot podlago razvoja turizma ter prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.

»Kmetijstvo se nahaja na prelomnici. Predlog strateškega načrta je finančno podhranjen, tako nizek obseg sredstev bo dodatno ogrozil preživetje kmetijske panoge,« meni predsednik KGZS Roman Žveglič, ki je dodal še, da se je v času omejitev zaradi pandemije Covid-19 opazno dvignila čistost ozračja kljub dejstvu, da je kmetijstvo delovalo. 

»Kljub temu, da nam je Vlada RS že zagotovila določena dodatna sredstva, smo pri novem pregledu finančnega razreza strateškega načrta ugotovili, da je sredstev premalo,« razlaga  član Sveta KGZS in predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

»Trditve, da je na kmetijskih razpisih možno pridobiti veliko sredstev, da so le-ta dostopna in omogočajo visoko stopnjo sofinanciranja, so zavajajoče. Tako je bilo na primer na enem od zadnjih razpisov za investicije namenjenega kmetijam (16. Javni razpis 4.1 Naložbe v kmetijska gospodarstva), zanimanje kmetij za investicijska sredstva bistveno večje kot je bilo razpoložljivih sredstev (111 oddanih vlog, 20 prejemnikov),« dodaja ekološki kmet in član Sveta KGZS Žiga Kršinar.

Razmere na trgu kmetijskih pridelkov so vse slabše in škarje cen se zapirajo v škodo kmetov. Za kmete to pomeni, da sami vse težje investirajo v razvoj kmetij, kar na dolgi rok pomeni opustitev pridelave in prireje. Manjši prihodki na kmetiji vplivajo tudi na življenje družine, ki kmetuje. Gospodarska nestabilnost zmanjšuje motivacijo mladih za kmetovanje, otežuje nastajanje mladih družin in onemogoča šolanje otrok. Opuščanje kmetovanja posledično pomeni intenzivnejše zaraščanje podeželja in zmanjšanje atraktivnosti celotne Slovenije kot turistične dežele.

Posnetek izjave na povezavi TUKAJ.