Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja na spornost prehranskih smernic, objavljenih v gradivu »Prehrana za zdravje in planet«. Dokument ni bil usklajen s predstavniki kmetijskega sektorja in temelji na neutemeljenih trditvah o vplivu živinoreje na okolje. Nacionalne prehranske smernice bi morale temeljiti na preverjenih dejstvih, strokovnih argumentih in dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva, ne pa na ideoloških izhodiščih.

Ključne besede: prehrana, smernice, govedoreja, izpusti, ideologija

Prehranske smernice med drugim navajajo, da ima goveje meso največji vpliv na okolje med vsemi vrstami mesa zaradi velikega odtisa na zemlji in v vodi, emisij toplogrednih plinov ter evtrofikacije. V dokumentu tudi piše, da naj bi imela svinjina manjši vpliv na okolje kot goveje meso, vendar še vedno večjega kot rastlinska hrana, medtem ko naj bi imela perutnina najmanj emisij med vrstami mesa, a lahko kljub temu negativno vpliva na okolje zaradi pridelave krme in emisij v okviru intenzivnih proizvodnih sistemov.

KGZS izraža zaskrbljenost, da prehranske smernice pred objavo niso bile ustrezno usklajene s kmetijsko stroko ter da so v neposrednem nasprotju z drugim gradivom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z naslovom »Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji«, v katerem so bile omenjene trditve že strokovno ovržene. Podatki v publikaciji kažejo, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov vseh izpustov. Največ toplogrednih plinov tako nastaja zaradi kurjenja fosilnih goriv, predvsem pri proizvodnji električne energije in v cestnem prometu, ne pa v živinoreji.

Podatki iz Podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu dodatno kažejo, da kmetijstvo v Sloveniji emisije toplogrednih plinov že desetletja sistematično zmanjšuje. V obdobju med letoma 1986 in 2023 so se emisije v kmetijstvu zmanjšale za več kot 20 odstotkov, tako v živinoreji kot v rastlinski pridelavi. Slovenska živinoreja po navedbah KGZS izstopa tudi po nizki rabi antibiotikov, ki je bistveno pod povprečjem Evropske unije.

Pomemben vidik, ki ga po mnenju KGZS ni mogoče prezreti, je tudi pozitivna okoljska vloga živinoreje. Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez živinoreje ne bi bilo ustrezno vzdrževano. Ta območja pomembno prispevajo k vezavi ogljika, preprečujejo zaraščanje in erozijo tal ter ohranjajo biotsko raznovrstnost in kulturno krajino.

KGZS poudarja, da nacionalne prehranske smernice ne smejo temeljiti na ideoloških izhodiščih, temveč na preverjenih strokovnih dejstvih.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je povedal:

»V takšnih gradivih, ko govorimo o nacionalnih smernicah, ni prostora za ideološke vsebine. Na podlagi ideologije veganstva in vegetarijanstva ne moremo oblikovati prehranskih smernic. Od stroke pričakujemo jasna izhodišča o tem, kaj je zdravo za ljudi, ne pa pristopa, ki govedorejo prikazuje predvsem kot onesnaževalca in zato spodbuja zmanjševanje porabe mesa.«

KGZS izraža tudi zaskrbljenost zaradi političnega ozadja sprejemanja dokumenta. Smernice so bile sprejete kljub številnim opozorilom stroke in pripombam deležnikov. KGZS zato poziva k pripravi novih prehranskih smernic, ki bodo temeljile na strokovnih argumentih, prehranskih potrebah ljudi ter dejanskih razmerah slovenskega kmetijstva in podeželja.