Slovenske srenje kot izročilo in priložnost je naslov prve poglobljene monografije o agrarnih skupnostih, ki jo je v začetku novembra izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Združenjem predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, agrarnimi skupnostmi, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z agrarnimi skupnostmi. Vsebino povzema mag. Gašper Cerar s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

 

Ključne besede: agrarne skupnosti, zbornik,

Zbornik na enem mestu predstavlja pomen tradicije agrarnih skupnosti in njihovega ohranjanja, ker si kot institucija uspešnega skupnega upravljanja s premoženjem zaslužijo spoštovanje in varovanje tudi v prihodnje.

Uvodoma so pojasnjeni temeljni pojmi o agrarnih skupnostih, predvsem njihov zgodovinski nastanek ter sedanja organizacija in geografska porazdelitev po Sloveniji. Osrednji del je namenjen predstavitvi ter kritičnemu pogledu v preteklost in prihodnost več kot 80 agrarnih skupnosti iz vseh slovenskih regij in zamejstva.

Dr. Nevenka Bogataj je kot urednica in gonilna sila izdaje zbornika izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da je po letu dni zbiranja in urejanja prispevkov več kot 110 avtorjev izšla knjiga, ki opisuje gospodarjenje s skupnim premoženjem na trajnostni način ter pokaže, da je mogoče z nepremičninami v solasti ali skupi lasti članov agrarnih skupnosti kakovostno upravljati in hkrati varovati okolje.

Recenzent zbornika, dr. Andrej Udovč, je poudaril, da je Slovenija z monografijo o agrarnih skupnostih prejela študijsko gradivo o skupnem upravljanju s premoženjem agrarnih skupnosti. Egon Rebec iz Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pojasnil, da agrarne skupnosti kakovostno gospodarijo z vaškim premoženjem z namenom zagotavljanja skupnega dobra, zato jim je potrebno zagotoviti pogoje za uspešno delovanje tudi v prihodnje.

Na predstavitvi zbornika je kmetijski minister dr. Jože Podgoršek izpostavil odlike agrarnih skupnosti, ki omogočajo ohranjanje poseljenosti podeželja, skupno uresničevanje interesov, predvsem pa trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, pogosto manj kakovostnimi.

Pojasnil je še, da bo ministrstvo po šestih letih od sprejema Zakona o agrarnih skupnostih v naslednjih mesecih v zakonodajni postopek vložilo predlog sprememb in dopolnitev zakona. Med drugim bo v noveli predlagana sprememba pri dedovanju, ureditvi statusa agrarnih skupnosti in nove rešitve pri davčni problematiki.

Andrej Hafner iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki že več let sodeluje z agrarnimi skupnostmi, je pohvalil delo agrarnih skupnosti, saj dajejo vasem vitalnost in omogočajo medsebojno povezovanje prebivalcev podeželja.