Udeleženci okrogle mize, foto Drago Papler

Za zagotovitev prehranske varnosti je nujna prevetritev ukrepov skupne kmetijske politike, in sicer odprava ukrepov, ki omejujejo večjo pridelavo hrane, je med drugim povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič na okrogli mizi o razvojnih priložnostih slovenskega kmetijstva v novi evropski perspektivi. Ta je potekala včeraj v Portorožu v okviru programa 41. mednarodne znanstvene konference o razvoju organizacijskih znanosti.

Ključne besede: organizacijska znanost, razvojne možnosti, kmetijstvo

»To so predvsem ukrepi z odpravo prahe, omogočanje obdelovanja njiv na območju z omejenimi dejavniki, omejitve ozelenitve in ustrezen poseg v populacijo divjadi. Tako lahko hitro dobimo 10 tisoč hektarjev dodatnih njiv za žita in oljnice. Najprej pa je treba kmetom zagotoviti takšne odkupne cene, ki bodo pokrile višje stroške pridelave,« poudarja predsednik zbornice.

Razpravljavci na okrogli mizi so se dotaknili aktualnih tem, ki se nanašajo na področje slovenskega kmetijstva. Predsednik Konzorcija Biotehniških šol Slovenije in direktor Grm Novo Mesto-Center biotehnike in turizma Tone Hrovat je poudaril pomembnost mešanih kmetij za zadostno samooskrbo s prehranskimi proizvodi. V ta namen bo treba urediti sistemsko sofinanciranje teh kmetij, da se bodo lahko primerno razvijale. Slovenski proizvodi so visoke kakovosti in jih ne moremo proizvajati v velikih količinah. Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije prof. dr. Andrej Simončič je kot ključno izpostavil znanje in zadostna vlaganja v infrastrukturo raziskovalnih in izobraževalnih institucij. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je izpostavil pomen zadružnega povezovanja z vidika pridobivanja primerne cene za pridelovalce.

Prehranska veriga dobro poteka pri mleku, slabša povezanost je na področju govejega mesa in zelenjave. Slovenski pridelovalci niso dovolj močni, da bi lahko določali cene svojih proizvodov, zato je pomembno vzpostavljati prava ravnovesja v celotni prehranski verigi, je povedal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano RS Igor Hrovatič in predstavil spremljanje odnosov ter nedovoljenih ravnanj v prehranski verigi. O pomenu trajnostnega kmetijstva in s tem povezane biotske raznolikosti je govoril direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič ter poudaril pomen vzgoje potrošnikov. Direktor Triglavskega narodnega parka dr. Tit Potočnik se je v svoji predstavitvi dobrih praks osredotočil na pomen povezovanja naravovarstva s kmetijstvom ter proizvajanje izdelkov višje dodane vrednosti.

Dogodek je potekal v organizaciji Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Biotehniškega centra Naklo. Okroglo mizo sta povezovala prof. dr. Iztok Podbregar, dekan Fakultete za organizacijske vede UM, in dr. Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo.