Predsednik KGZS na okrogli mizi ob svetovnem dnevu varnosti hrane

Predsednik KGZS na okrogli mizi ob svetovnem dnevu varnosti hrane

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Trženje in promocija, Gospodarjenje  | 
Predsednik KGZS na okrogli mizi ob svetovnem dnevu varnosti hrane

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Dan za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane, ki vpliva na zdravje ljudi, gospodarsko blaginjo, kmetijstvo, turizem in trajnostni razvoj. O tem je tekla beseda na tretji konferenci ob svetovnem dnevu varnosti hrane, ki je potekala v Državnem svetu RS.

Ključne besede: varnost hrane, svetovni dan, kmetijstvo

Na okrogli mizi Vpliv globalnega trga s hrano na percepcijo potrošnika z vidika varnosti živil je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič spregovoril o vlogi slovenskih kmetov in kmetijskih svetovalcev, ki se soočajo z vrsto zakonskih predpisov, kar zagotavlja visoko raven trajnostno usmerjene pridelave in prireje hrane. »Prek sistema kmetijskega svetovanja se na kmetije prenaša znanje, ki zagotavlja, da je pridelana hrana kakovostna. Varna je vsa hrana, ki je dostopna potrošnikom, kakovost pa je nekaj drugega.

Dobra kmetijska praksa je tista, ki zagotavlja varne pridelke. Pridelke, ki ne vsebujejo kemičnih ostankov, fizičnih delcev, so mikrobiološko neoporečni in izpolnjujejo minimalne zakonsko predpisane zahteve kakovosti. Krajša je veriga od kmeta do potrošnika, manjše je tveganje. Na žalost le 2 % potrošnikov hrano kupuje pri kmetu,« je razložil Žveglič in izpostavil, da kmetje v Sloveniji za svoje delo niso primerno plačani.

Sodelujoči na okrogli mizi, ki jo je povezoval zaslužni profesor dr. Peter Raspor, delijo enotno mnenje o tem, da je varnost živil v Sloveniji na visoki ravni. »Kar se tiče hrane, živimo v relativno varnem okolju in potrošniku ni treba dnevno presojati o varni hrani. Zagotovo pa se premalo sprašuje in zaveda o razponu kakovosti živil, ki jih najde na trgovskih policah,« je izpostavil prof. dr. Aleš Kuhar.

»Ljudje danes kakovost in varnost precej enačijo. Ne pravim, da na trgovskih policah ne sme biti nizkocenovnih izdelkov. Ti so potrebni, prav tako kot cenovno visoki kulinarični presežki. Potrebno pa je o tem komunicirati in ljudi narediti odgovorne do okolja in zdravja. Potrošniki se težko znajdejo v tako kompleksnih razmerah. Svet je vse bolj zapleten in času primerno ljudje kupujemo na hitro, pod vtisom morda neverodostojnih informacij.«

Pri tem je zagotovo pomemben trud pristojnega ministrstva Vlade RS, ki prek različnih ukrepov skuša približati slovensko hrano potrošnikom. Državni sekretar na MKGP mag. Aleš Irgolič je izpostavil zavedanje pomena nakupa živil slovenske pridelave in prireje, ki poleg uživanja varne hrane omogoča pridelovalcem te hrane preživetje in obstoj kmetij. Izpostavil je strategijo »Od vil do vilic«, ki izhaja iz evropskega zelenega dogovora, in med drugim predlaga do leta 2030 prehod na ekološko pridelavo na 25 % površin. S tem ciljem bodo pripravljeni različni ukrepi.

Na dejstvo, da so se navade potrošnikov v času epidemije covida-19 spremenile, je opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Vse več ljudi kupuje prek spleta, manj v trgovinah in vedno več tudi neposredno na kmetijah.

Glede na podatke predsednice Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariče Lah je povprečen kupec današnjega časa zelo izobražen, spletno dejaven in razumski. Podjetjem z dobro urejenimi in potrošnikom prijaznimi spletnimi platformami se prodaja povečuje. Izpostavila je težavo številnih označb kakovosti, ki jih po njenem mnenju potrošnik ne prebere. Prav tako je bila kritična do shem kakovosti, ki zelo hitro opredeljujejo izdelek kot slovenski. Prepričana je, da si tako pojmovanje zasluži le nekaj, kar je rojeno, vzrejeno in predelano v Sloveniji, kar bi moralo biti opredeljeno v zakonodaji.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc je razložila pomen dvanajst do dvajset tisoč kmetov, ki so podpora živilski industriji. Glede tržnih viškov, ki vstopajo v prehranski sistem, pa je poudarila nujnost uvedbe pogodbenega sodelovanja, ki zagotavlja, da se pridelana hrana tudi proda. Izpostavila je tudi gostinstvo, ki predstavlja izziv in odpira nove načine sodelovanja ter drugačne prodajne poti. 

Posnetek konference in okrogle mize, si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Storitvene dejavnosti

Vabljeni Predstavitev bivanja starejših na kmetiji

24. 06. 2021 ob 10:00

Kmetija Grobelnik, Podvrh 39, Zabukovje...

Bivanje starejših na kmetiji je nova oblika zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju. Gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja. Na drugi strani pa je odlična poslovna priložnost za kmetije, ki lahko z novo dopolnilno dejavnostjo pridobivajo dodatni prihodek. Še posebej je primerna za kmetije, katerih člani imajo veščine in sposobnosti dela s starejšimi, ranljivejšimi in znajo animirati starejše z aktivnostmi iz vsakdanjika na kmetiji.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri