Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek si je skupaj z državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo Mojco Erjavec ogledal posledice letošnje suše na kmetijskih površinah. Ogled na terenu je ponovno potrdil, da je letošnja suša ena najobsežnejših in najhujših v zadnjih letih ter da prizadene skoraj vse kmetijske panoge po Sloveniji.

Ključne besede: suša, škoda, ogled

Na številnih območjih so pridelki že močno zmanjšani, ponekod pa izgube dosegajo tudi 100 odstotkov. Poleg količine je prizadeta tudi kakovost pridelka. Posebej zaskrbljujoče je stanje na travinju, kjer bo zaradi slabe kakovosti krme marsikje ogrožena zadostna preskrba živine v zimskem obdobju. Suša je močno prizadela tudi koruzo, krompir, vrtnine, sadovnjake, vinograde in hmeljišča.

Poleg poljedelstva in živinoreje se posledice suše kažejo tudi v vrtnarstvu in sladkovodnem ribogojstvu, kjer nizki pretoki in visoke temperature vode povzročajo dodatne težave. Skrb vzbujajoče so tudi napovedi za gozdove, saj dolgotrajna suša povečuje nevarnost razmnožitve podlubnikov.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je ob tem opozoril, da kmete poleg izpada pridelka močno bremenijo tudi visoki vhodni stroški za gnojila, gorivo in druge repromateriale, številne kmetije pa se soočajo s pomanjkanjem likvidnih sredstev za nakup krme.

Ob ogledu je bilo izpostavljeno, da so poleg finančne pomoči nujne tudi hitrejše administrativne rešitve. KGZS že dlje časa opozarja na predolge postopke pri umeščanju kmetijskih objektov v prostor ter pridobivanju soglasij in dovoljenj za namakalne sisteme. Prav hitrejše investicije v namakanje in učinkovitejše zadrževanje vode bodo ključne za večjo odpornost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe.

Na ministrstvu so predstavili že sprejete ukrepe. Za odpravo posledic lanske suše in pozebe je zagotovljenih več kot 15 milijonov evrov, prva izplačila pa pričakujejo proti koncu avgusta. Na evropski ravni je Sloveniji uspelo pridobiti dodatnih 2,7 milijona evrov, v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike pa je za namakalne sisteme na voljo približno 10 milijonov evrov prek dveh odprtih javnih razpisov.

KGZS medtem pripravlja dodatne predloge ukrepov za pomoč kmetom. Med njimi so ciljna finančna pomoč za nakup krme, možnosti reprogramiranja kreditov, administrativne poenostavitve ter drugi ukrepi, ki jih je mogoče uvesti hitro in brez večjih dodatnih stroškov. Zbornica podpira tudi nadaljnje spodbujanje zavarovanja kmetijske pridelave, pri čemer država že zdaj sofinancira do 70 odstotkov zavarovalne premije.

KGZS ob tem poziva k hitremu sprejemu učinkovitih ukrepov, ki bodo omogočili ohranitev kmetijske proizvodnje in preprečili dodatno gospodarsko škodo. Ključnega pomena bodo hitrejši postopki za gradnjo namakalnih sistemov in kmetijskih objektov, ciljno usmerjena pomoč najbolj prizadetim kmetijam, vlaganja v zadrževanje vode ter pravočasno ukrepanje v gozdovih zaradi pričakovanega povečanja napadov podlubnikov.

KGZS bo tudi v prihodnje spremljala razmere na terenu ter v sodelovanju z ministrstvom in kmeti pripravljala predloge ukrepov za čim hitrejše in učinkovitejše blaženje posledic letošnje suše.