Praha in OOTT nista v prid večji pridelavi hrane

Praha in OOTT nista v prid večji pridelavi hrane

Ekološko kmetijstvo, Kmetijstvo in okolje, JSKS, Delo organov KGZS, Strokovni odbori, Poljedelstvo, Rastlinska pridelava  | 
Izbrana kakovost (IK) za žita se pripravlja že štiri leta in člani odbora pričakujejo, da se bo postopek čimprej končal.

Izbrana kakovost (IK) za žita se pripravlja že štiri leta in člani odbora pričakujejo, da se bo postopek čimprej končal.

Strokovni odbor (SO) za poljedelstvo je na drugi seji sredi aprila obravnaval številne aktualne teme. Osrednja tema sestanka je bil strateški načrt SKP (SN), vključno s problematiko prahe in OOTT. Poleg tega je odbor razpravljal tudi o zavarovanju kmetijske pridelave, delu žitne verige in kalkulacijah lastne cene pšenice ter o izbrani kakovosti žit. Vsebino povzema strokovna tajnica odbora dr. Dušica Majer.

Ključne besede: strokovni odbor, poljedelstvo, OOTT, praha, kalkulacije, pšenica, izbrana kakovost, zavarovanje

 

Odbor se je seznanil z glavnimi pripombami Evropske komisije na SN in z nadaljnjim postopkom priprave SN, ki naj bi bil potrjen v novembru 2022. Člane odbora skrbi zlasti zahteva EK, da je treba okrepiti zahteve na področju okolja, podnebnih sprememb in zelene arhitekture.

Slovenija ima po podatkih OECD najmanj njivskih površin na prebivalca v EU (850 m2), zato je s stališča prehranske varnosti upravičena zahteva po zmanjšanju obsega površin OOTT in prahe. V prahi je okrog 500 ha, obseg OOTT je 22.000 ha. Odbor zahteva, da se dovoli setev žit ali oljnic tudi na površine v prahi, ki so bile čez zimo ozelenjene.

V bodočem programskem obdobju naj se praha, zaradi zagotavljanja prehranske varnosti, v Sloveniji ukine. Poleg tega predlaga zmanjšanje površin OOTT na najmanjši možni obseg in tam, kjer je to res nujno. V kolikor se kmeta omeji s takšnimi zahtevami, mora kmet za to dobiti neko odškodnino oziroma nadomestilo.

Pri zavarovanjih prenizke zavarovalne vsote

Na področju zavarovanja kmetijske pridelave so problem prenizke zavarovalne vsote, saj glede na vložek v pridelavo v trenutnih razmerah, ne krijejo stroškov. Člani so se dogovorili, da pripravijo predlog zavarovalnih vsot za poljščine in ga posredujejo na MKGP.

Spremeniti kalkulacije za pšenico 

V zvezi s kalkulacijami lastne cene pšenice, ki jo pripravlja KIS, so člani odbora ugotovili, da bi jih bilo treba v treh postavkah spremeniti: vrednost stranskih pridelkov (slama upošteva kot stranski proizvod, čeprav ni tržno blago in ostane na njivi); domače storitve (upoštevana je urna postavka 6,9 eur, s čimer je delo kmeta premalo ovrednoteno. Glede na obseg in zahtevnost dela na kmetiji je treba upoštevati višjo urno postavko); obveznosti in posredni stroški (treba je upoštevati tudi vrednost kmetijskega zemljišča). Na navedene pomanjkljivosti v kalkulacijah bodo opozorili KIS in predlagali, da se kalkulacije popravijo.

V pričakovanju izbrana kakovosti in oživitve žitne verige

Izbrana kakovost (IK)  za žita se pripravlja že štiri leta in člani odbora pričakujejo, da se bo postopek čimprej končal. Ponovno prečiščena verzija vloge je bila oddana zadnjega februarja letos. Upoštevala se je večina pripomb iz javne obravnave, razen zahteve, da se vnesejo dodatni kriteriji v postopku predelave in da se zviša minimalna vsebnost beljakovin na 13,5 %.

Delo žitne verige je bilo opredeljeno v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Zagotovimo si hrano za jutri«, s čimer je bila dana podlaga za delovanje. Žitna veriga je dobro delovala v letih 2011, 2012, nato je začelo njeno delovanje zamirati. Na pobudo GZS-ZKŽP je dogovore v okviru žitne verige začela preiskovati celo AVK. Bistvo žitne verige je bilo dogovarjanje glede odkupnih pogojev in modela oblikovanja odkupne cene, ne pa dogovarjanje glede cen. Leta 2010 je že bil postavljen model, kjer je izhodiščno ceno predstavljala kalkulacija KIS, k tej se je dodala borzna cena Dunaj, Budimpešta in faktor letine (koliko je površin in pričakovan pridelek). Člani odbora predlagajo, da se takšnemu modelu sledi tudi naprej. Izrazili so podporo delovanju Komisije za odkup žit v katero so kot predstavnike KGZS predlagali Slavka Trstenjaka in Borisa Gumilarja.

Ob koncu seje so člani odbora ugotovili, da jih čakajo pomembne vsebine, ki jih bo treba čimprej obravnavati na naslednjih sejah, predvsem glede omejitev pri rabi FFS, saj se je EK zavzela za 50 % zmanjšanje do leta 2030 glede na izhodiščno obdobje 2015 – 2017 in za popolno prepoved uporabe na območjih Natura ter glede oskrbe s semenom in priporočene sortne liste pšenice za pridelavo.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Perutnarstvo , Dopolnilne dejavnosti , Trženje in promocija

Vabilo na strokovno srečanje v perutninarstvu

12. 10. 2022 ob 08:30

Območje KGZS Zavoda Ptuj

Vabimo vas na strokovno srečanje s področja zootehnika - perutninarstvo, ki je organizirano v okviru podukrepa Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja PRP Slovenije 2014-2022.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri