Kljub rekordnim odstrelom divjega prašiča in jelenjadi ostajajo škode še vedno pereč problem na terenu. Divji prašiči in jelenjad sta vrsti divjadi, ki povzročata največ škode. Divji prašič v kmetijstvu, jelenjad tudi v gozdovih.

Ključne besede: škoda divjad, jelenjad, divji prašiči, prijava škod, odškodnine

Lokalno povzročajo večje škode tudi druge vrste divjadi (siva vrana, šakal, …).  Uradni podatki pa velikokrat izkazujejo, da škod ni tako veliko ali, da celo upadajo, kajti veliko oškodovancev škode sploh ne prijavlja (več).

Vzrokov za to je več. Od tega, da so oškodovanci tolerantni do cenilcev, ker se z njimi poznajo, so celo prijatelji in ne želijo gojiti medsebojnih zamer. Nekateri imajo že slabe izkušnje s cenitvami, pa se kasneje izogibajo tem postopkom. Tretjim se s tem ne da ukvarjati, ker nimajo časa. Drugi spet si postavijo svoj prag tolerance in manjših škod sploh več ne prijavljajo.

Uradni podatki zato ne izkazujejo dejanskega stanja škod na terenu. Višina škod pa je eden od kazalnikov usklajenosti številčnosti divjadi z okoljem. Zato ta argument velikokrat ne moremo uporabiti kot argument za zahtevo po povečanem odvzemu.

Kot že velikokrat do sedaj tudi tokrat pozivamo lastnike: prijavite vso škodo, tudi tisto manjšo.

Prijava škode je letos postala tudi bolj enostavna. Poleg prijave lovski družini za lovno divjad oziroma pristojni krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije po zaščitenih vrstah, je zdaj je na  voljo tudi elektronska prijava škode, ki omogoča tudi prijavo škode, brez  da bi zahtevali odškodnino. Zgolj za evidenco.  

Povezava do spletne aplikacije je dostopna že na prvi strani spletne strani KGZS v zavihku POVEZAVE.

Zato še enkrat poziv! Da bi imeli čim bolj realno sliko o škodah po divjadi, prijavite vso škodo, ki vam jo povzroči divjad na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih.