Srečanje perutninarjev v Ljubljani predstavilo ključne trende in skrbi panoge.

Ključne besede: KGZS, živinoreja, perutninarstvo, rejci

Avtor: Tatjana Vrbošek, Gabrijela Salobir

V prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Ljubljani je v petek, 13. marca, potekalo srečanje rejcev perutnine. Več kot 60 perutninarjev je sodelovalo v strokovni izmenjavi mnenj in razpravljalo o ključnih izzivih sektorja. Srečanje je bilo organizirano na pobudo članov strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS. Rejci nesnic, pitovnih piščancev, kooperanti in rejci zaokroženih sistemov so prisluhnili zadnjim trendom v perutninarstvu ter si izmenjali znanja, izkušnje in razmišljali, kako naprej. Gre namreč za živinorejsko panogo, ki  postaja vse bolj pomembna, saj povpraševanje po piščančjem mesu in jajcih iz leta v leto narašča.

»Za nami je pestro leto. Zagotovim lahko, da je zbornica aktivno zastopala interese in poglede sektorja. Položaj v kmetijski panogi je zahteven, vendar verjamem, da se prav v perutninarstvu skrivajo številne razvojne možnosti, tako v tehnologiji reje kot tudi v širšem okolju, v katerem delujemo. Skupaj jih bomo lažje prepoznali in uspešno naslovili,« je v svojem nagovoru poudaril direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar in še dodal: »Vesel sem, da ste se danes zbrali v tako lepem številu. Ideja za pripravo posveta je prišla iz želje vseh nas, da se rejci perutnine srečate, izmenjate izkušnje in posodobljene informacije ter se ob tem tudi prijetno družite. Program današnjega dogodka so skrbno pripravili člani Strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS. Posebna zahvala gre predsedniku odbora Bojanu Lončarju in strokovni tajnici ter vodji službe za rejo neprežvekovalcev na KGZS Gabrijeli Salobir.«

S svojimi predavanji so nastopili priznani strokovnjaki s področja prehrane živali, dobrobiti perutnine, veterinarske medicine in reje: prof. dr. Janez Salobir (BF UL), Stojan Hergouth (Jata Emona), izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov (BF UL, ekspertinja Evropske komisije), Tomislav Kovačič, dr. vet. med. (Panvita Veterina), Marijan Čik (Avstrijska Koroška zbornica) ter Rok Pahič (DOBRODEJ). Osvetlili so ključne trende, izzive in priložnosti perutninarske panoge, ki se sooča z naraščajočimi zahtevami trga, evropskimi regulativami in vedno bolj kompleksnimi pogoji reje v smeri odmika od dognanj živinorejske stroke.

Poraba perutninskega mesa narašča

Da perutninsko meso in jajca postajata vse bolj zaželena v prehrani, potrjujejo podatki o naraščajoči porabi. Kot poudarja Stojan Hergouth, direktor Jata Emone, ki perutninsko panogo spremlja že štiri desetletja, trend rasti porabe ostaja izrazit. Ob tem opozarja, da Slovenija ne more postati močan izvoznik perutninskega mesa, saj je domača prireja premajhna in je ni mogoče bistveno povečati. V evropskem merilu tako predstavljamo zgolj 0,08 % celotne proizvodnje perutninskega mesa in 0,4 % jajc.

Poleg omejitev prireje Hergouth izpostavlja pomanjkanje interesa za delo v tej panogi, kar dodatno zavira njen razvoj. V Sloveniji je po njegovih besedah le približno 15 % reje v kletkah, večina rej tako perutnini omogoča dobre življenjske pogoje. Pri trendu prehoda v smeri proste reje poudarja, da obstoječa zakonodaja rejce sili v postopke, ki ne optimizirajo procesa prireje in pogosto niso v duhu strokovnega razvoja.

Prav tako je zanimivo dejstvo, da se že razvijajo tehnologije, ki bodo omogočile določanje spola piščancev v času bivanja zarodka znotraj jajčne lupine. Digitalizacija naj bi postopoma zmanjšala potrebo po vstopanju ljudi v hleve. Ob razmišljanju o alternativnih virih krme, kot so insekti, ostaja zadržan: »Tudi muhe so živa bitja. To ne zdrži osnovne logike živinoreje, ki temelji na pretvarjanju rastlinskih tkiv v živalska.« Znanost deluje v smeri optimizacije postopkov, medtem ko se je, po njegovem mnenju, politika marsikje oddaljila od znanstvenih dognanj.

Kljub različnim aktivnostim proti uživanju mesa, poraba perutninskega mesa še naprej narašča. Verjetno je razlog tudi v upadanju porabe svinjskega mesa. Živinoreja je ogrožena panoga tudi zaradi širjenja različnih bolezni, kar vpliva na trenutno visoke cene jajc in mesa, ki je najvišja v zadnjih 40 letih. Razmere se lahko hitro spremenijo, ker se spreminjajo trgovske prakse. »Trgovci se vse bolj obračajo proti blagovnim znamkam in vzpostavljajo svoje. Tudi poreklo je blagovna znamka,« opozarja Hergouth. S tem se poskuša postopoma iz prodaje izriniti tudi sheme kakovosti, kot je Izbrana kakovost, in Slovenijo še bolj vezati na globalne trge. »Rejci smo tako odvisni od usmeritev in delovanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki mora zastopati prave interese,« poudarja pomen stanovske organizacije Hergouth.

Gradnja novih hlevov in rejskih površin bi bila po njegovem mnenju nujna v smislu ohranjanja manjših rej. »Hlev je glavno orodje živinoreje,« je še dodal. Ob trenutno visoki ceni mesa in jajc, panoga prinaša stabilnost, ki jo bo nekoliko ogrozil prehod v talno rejo, ki pomeni precejšen dvig stroškov.

Zakaj torej vztrajati v perutninski panogi in zakaj podpirati lokalno rejo? Prvi razlog je svežina, drugi pa zanesljivost in kakovost živil. Zanimiv je podatek, da kar 90 % veterinarjev dela na področju nadzora kakovosti hrane. A dejstvo je, da lokalno pridelavo lahko hitro ogrozi že večji tovornjak poceni jajc, na kar so se trgovci že prilagodili. Če je bila takšna dobava nekoč neizvedljiva, je danes povsem uresničljiva, saj imajo za to vzpostavljene distribucijske centre. Ob tem se odpira tudi vprašanje prihodnosti celotne živinorejske stroke. Zakaj ohranjati fakultete in razvojne centre, če tega znanja nihče ne upošteva?

Hergouth razlaga, da prireja v Sloveniji nikoli ne bo najcenejša, tudi zato, ker se perutninska panoga lahko opira le na en strateški trg. Edina prava prednost domače reje tako ostaja kakovost. »Za popolnost se je treba boriti, za trg se je treba boriti in se hkrati prilagajati trendom,« meni Hergouth in še doda, da jajc v Sloveniji ne bo zmanjkalo, z domačimi rejci ali brez njih. Iluzorno je razmišljati, da imamo zmogljivost za oskrbo velikih trgov zunaj Slovenije. Ti namreč zahtevajo velike količine, stabilnost in stalnost, česar slovenske reje ne morejo zagotoviti.

Kaj pomeni dobrobit živali

V katero smer gredo trendi dobrobiti živali na območju Evropske unije in kaj se na nivoju evropske unije razume pod imenom dobrobit živali, je predstavila izredna profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Manja Zupan Šemrov. Izpostavila je zahtevo potrošnikov na ravni Evropske unije, ki živijo višjo kakovost življenja in takšno kakovost življenja zahtevajo tudi za rejne živali. Na ravni Evropske unije tako deluje Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki svetuje o obstoječih in novih tveganjih v zvezi s hrano ter prispeva k oblikovanju evropske zakonodaje, pravil in politik. V sklopu EFSA deluje tudi dr. Zupan Šemrova. Predstavila je program poenotenja merljivih kazalcev dobrobiti živali, pri čemer je osredotočenost na posamezni živali. V roku treh let bo na ravni Evropske unije izdelan poenoten sistem spremljanja pitanih piščancev. Razvoj gre v smeri počasi rastočih piščancev, kar bo za seboj potegnilo več meritev in nujno uvedbo digitalizacije. Na ravni Evropske unije se želi pridobiti čim več podatkov iz prakse, dejanske rezultate in osredotočenost na dobrobiti posamezne živali. Iz velikih modelov se bo ustvaril sistem, ki bo omogočil enotno kakovost življenja piščancev na območju celotne Evropske unije. »Živinorejski sektor je trenutno predstavljen kot sektor mučiteljev živali,« meni Zupan Šemrova. »S promocijo pozitivne dobrobiti živali s kazalniki, ki kažejo na dobro in ne na slabo, naj bi se ta trend ovrgel. Živali naj bi z novimi pogoji omogočili, da so sposobne biti ptice. Imajo vse lastnosti, ki jih ima funkcionalna ptica. Pri tem je ključen rejec. To je nekaj, kar čaka rejce v prihodnosti.«

Pomen encimov in reda

Rejcem koristno informacijo o pomenu encimov v prehrani perutnine je podal prof. dr. Janez Salobir. Navedel je, da se z uporabo encimov energijska vrednost obroka lahko poveča za 9 %. Tako encimi omogočajo, da perutnina iz iste krme dobi več energije. Posledično je za krmo koristno izbirati žita z nizko viskoznostjo, ki ne sluzijo. Med encimi je izpostavil pomen fitaze, ki izboljša izrabo fosforja, mineralov in dodatno izboljša prebavo ter zmanjša rast škodljivih bakterij v želodcu perutnine.

Pri pripravi prehranskih mešanic za majhne reje, ki doma pridelajo krmno bazo, v Sloveniji deluje mešalnica Dobrodej. Njeno ponudbo, ki omogoča dopolnitev krmne baze z manjkajočimi sestavinami, je predstavil Rok Pahič.

Marijan Čik, član Skupnosti južno koroških kmetic in kmetov ter svetnik Avstrijske koroške zbornice, je poudaril pomen urejenosti reje, od prehrane in higiene do administracije. Gre namreč za zelo občutljivo panogo, ki jo je v Avstriji mogoče tudi zavarovati glede možne okužbe s salmonelo, kar slovenskim rejcem žal ni na voljo. Prav zaradi možnosti zavarovanja je še toliko pomembneje, da v reji ni nobenih nepravilnosti, saj lahko že manjša odstopanja povzročijo težave pri uveljavitvi zavarovalniške premije. Uporaba perutnine v kulinariki je tudi v Avstriji v vse večjem porastu, kljub temu predstavlja odločitev za rejo precej tvegan posel.

Za konec

Da ima slovenska živinoreja številne prednosti, ki predstavljajo dobrobit tako za potrošnike kot tudi rejce in rejne živali, je ob koncu srečanja poudaril predsednik Strokovnega odbora za perutninarstvo na KGZS Bojan Lončar. Srečanje perutninarjev je jasno pokazalo, da gre za panogo, ki ostaja ena glavnih nosilk domače živinorejske proizvodnje. Predavatelji so izpostavili, da je prihodnost perutninarstva neločljivo povezana z napredkom tehnologije, digitalizacijo, trajnostnimi pristopi in razumevanjem dobrobiti živali na način, ki temelji na merljivih kazalnikih in znanstvenih dognanjih. Obenem ostaja očitno, da brez stabilnega gospodarskega okolja, ustrezne zakonodaje ter podpore politike in stroke ne bo mogoče zagotoviti dolgoročne konkurenčnosti.

Rejci se zavedajo, da odpiranje globalnih trgov prinaša dodatna tveganja, zato je usmerjenost v kakovost, varnost in ohranjanje zaupanja lokalnih kupcev izjemnega pomena. Med udeleženci posveta je bilo zaznati močno željo po sodelovanju, prenosu znanja in iskanju rešitev, ki bodo omogočile trajnostno rast sektorja, pri čemer računajo na pomoč Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Z usklajenim delovanjem rejcev, stroke in odločevalcev bo mogoče oblikovati prihodnost, v kateri bo perutninarska panoga ostala vitalen in zaupanja vreden del slovenske prehranske verige.