Posodobljeni namakalni sistemi - rezultat medsebojnega zaupanja ter odgovornega dela kmetijskih svetovalcev

Posodobljeni namakalni sistemi - rezultat medsebojnega zaupanja ter odgovornega dela kmetijskih svetovalcev

Hmeljarstvo, Rastlinska pridelava, Gospodarjenje  | 
Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo KGZS – Zavoda Celje Foto: Vesna Čuček

Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo KGZS – Zavoda Celje Foto: Vesna Čuček

Na pobudo kmetijskih svetovalcev KGZS – Zavoda Celje in sodelovanju uporabnikov se je več kot deset let uspešno reševalo problem lastništva in načrtovalo posodobitev namakalnih sistemov v Spodnji Savinjski dolini. Gre za edinstven primer dobre prakse in poslovni model prilagajanja času, ki prihaja.

Ključne besede: Namakanje, podnebne spremembe, kmetijski svetovalci

»Za nami so leta intenzivnega dela, katerega rezultat je bila ustanovitev društev, ki so uspešno kandidirala na razpisu, ki omogoča 100 % povrnitev nastalih stroškov posodobitve namakalnih sistemov v skupni višini 4,9 milijona evrov. Šlo je za sodelovanje številnih deležnikov in veliko zaupanje v naše delo, ki temelji na odgovornosti ter pogosto presega meje službenega,« pove specialistka za hmeljarstvo KGZS – Zavoda Celje Irena Friškovec.

Tako se je  letošnjo pomlad zaključila prva faza posodobitve zasebnih namakalnih sistemov z več uporabniki: Breg, Šempeter – Vrbje in Gotovlje, ki so v lasti Društva namakalnih naprav Breg Roje, ter namakalni sistem Latkova vas, ki je v lasti Društva namakalnih naprav Kaplja vas. Skupna površina vseh namakalnih sistemov je 931 ha, uporabnikov pa je 298.

»V namakalni sistem so vključeni pridelovalci vseh kmetijskih kultur in ne samo hmelja. Se pravi, tudi pridelovalci vrtnin, sadja, koruze in žit. Vrednost investicije je 4.832.229,76 evra z DDV,« v sporočilu za javnost navajata predsednik društva namakalnih naprav Breg - Roje Alojz Rojnik ter predsednik društva namakalnih naprav Kaplja vas Aljoša Uršič.

Namakalni sistemi so bili zgrajeni v letih od 1986 do 1988. Že takrat so se predvsem hmeljarji in tudi ostali pridelovalci kmetijskih rastlin zavedali, da si lahko uspešen in konkurenčen pridelovalec le v primeru, da lahko tudi v letih, ki za pridelavo niso ugodne, zagotoviš primeren pridelek. Pomanjkanje vode je eden od glavnih vzrokov, ki se ga da rešiti z namakalnimi sistemi.

Ob izgradnji so bili v lasti in upravljanju Hmezad Kmetijstva ter KZ Savinjska dolina. Po strukturnih spremembah na področju kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini na prelomu tisočletja so uporabniki teh namakalnih sistemov s pomočjo svetovalcev KGZS - Zavoda Celje ustanovili društva namakalnih naprav, ki so prevzela upravljanje sistemov in kmalu pričeli z aktivnostmi za njihovo obnovo.

»Moram poudariti, da so uporabniki namakalnih sistemov v Spodnji Savinjski dolini res izreden primer dobre prakse namakanja v Sloveniji. Tudi v letih, ko se ni vedelo, kdo je lastnik namakalnih sistemov, so jih redno vzdrževali in skrbeli za njihovo delovanje. Vse s ciljem - delujoč namakalni sistem ob vsakem času, ko je to treba,« pove Irena Friškovec.

Kljub rednim vzdrževalnim delom so bili obstoječi namakalni sistemi z več uporabniki po 30 letih delovanja dotrajani in tehnološko zastareli. Razvodne cevi so zaradi dotrajanosti mestoma tudi puščale, prav tako hidranti. Vodne črpalke so bile tehnološko zastarele in dotrajane, zato je bil slabši izkoristek črpanja vode in večja poraba električne energije, kot bi bilo to treba.

Z obnovo namakalnega sistema se je za doseganje enakega učinka namakanja zmanjšala poraba vode, povečal se je izkoristek črpanja ter zmanjšala poraba električne energije. V primeru namakalnega sistema Latkova vas pa sta se v okviru investicije zgradila še dovodni cevovod iz Bolske do Trnavce z zadrževalnim bazenom za bogatenja nizkih pretokov Trnavce.

»Finančni zalogaj celovite posodobitve PRVE faze je zelo velik, zato so bili uporabniki veseli pobude, da se za posodobitev pridobi tudi sredstva iz Programa razvoja podeželja RS. Osnova za kandidiranje na razpisih pa je bila razrešitev lastništva, ki se je razrešilo s pomočjo MKGP konec leta 2016, ko je bilo lastništvo z občin preneseno na društva namakalnih naprav. Nato so člani društev s pomočjo strokovnjakov z IHPS in kmetijskih svetovalcev s KGZS - Zavoda Celje pristopili k pripravi dokumentacije, ki je bila nujna za razpis. Projekte sta pripravili podjetji SAVINJAPROJEKT in ARPING d.o.o.,« razlaga Friškovčeva in izpostavi, da so na razpisu kandidirala Društva namakalnih naprav in zato je bilo treba v času priprave in obravnave vlog razjasniti še kakšno zadevo več.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2018 objavilo prvi javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, za operacijo Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.  Vloge so bile oddane konec avgusta 2018, pozitivne odločbe za vse sisteme pa so vlagatelji prejeli konec leta 2019.

V primeru društev, ki niso davčni zavezanci, je opravičen strošek na razpisu celotna vrednost izvedene investicije vključno z DDV. Kljub temu, da je povrnitev stroškov 100 %, pa morajo investitorji naprej posodobitev realizirati in na osnovi realiziranih del ter plačanih računov dobijo izplačana odobrena nepovratna sredstva. Razpis je omogočal, da se je izvedba lahko zaključevala postopoma v treh delih. Kljub temu pa so uporabniki morali zagotoviti začetna finančna sredstva za 40 % investicije.  V ta namen sta Društvi namakalnih naprav najeli kredit na Deželni banki Slovenije, za katerega pa s svojim premoženjem jamčijo člani društev – uporabniki namakalnih sistemov. »Čutiš se odgovornega do ljudi, ki verjamejo v projekt in zanj zastavijo celotno premoženje. Gre za moč sodelovanja, ki kaže, kako prepleteni in soodvisni smo. Če želimo, da se taki projekti zgodijo, rabimo medsebojno zaupanje,« poudarja Friškovčeva.

»Čeprav je prva faza uspešno zaključena, pa sistemi še niso v celoti posodobljeni. Zato uporabniki teh namakalnih sistemov že razmišljajo o drugi fazi posodobitve. V tej fazi bodo obnovili še preostale dotrajane cevovode, zato že pripravljajo dokumentacijo, ki jo rabijo za izvedbo posodobitve in prijavo na javni razpis,« o načrtih za naprej pove Friškovčeva.

Konec junija je tako v Spodnji Savinjski dolini potekala slovesna otvoritev posodobljenih namakalnih sistemov z več uporabniki, ki so v lasti Društva namakalnih naprav Breg - Roje in Društva namakalnih naprav Kaplja vas. Otvoritve so se udeležili mnogi gostje, med njimi: kmetijski minister dr. Jože Podgoršek,  župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Prebold Vinko Debelak, podžupanja občine Braslovče mag. Urška Hozjan, podžupan občine Polzela Miloš Frankovič, poslanka in poslanec Lidija Ivanuša in Aleksander Reberšak, podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek, predsednik KGZS v prejšnjem mandatu Cvetko Zupančič, direktor Agencije za kmetijske in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič, direktor IHPS Bojan Cizej, direktor KGZS - Zavoda Celje Stanko Jamnik, direktor razvojne Agencije Savinja Stojan Praprotnik in Jure Ročnik, vodja enote DBS v Celju.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trženje in promocija

Obvezna prijava 51. sejem Narava zdravje

20. 10. 2021 ob 09:00 - 23. 10. 2021 do 18:00

Gospodarsko razstavišče Ljubljana

Tudi letos vam Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z organizatorjem sejma Gospodarskim razstaviščem ponuja možnost cenejšega nastopa na sejmu Narava zdravje, ki bo letos od 20. do 23. oktobra 2021  na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri