Posledice aprilske suše na kmetijskih rastlinah

Posledice aprilske suše na kmetijskih rastlinah

Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost, Rastlinska pridelava  | 
Posledice aprilske suše na kmetijskih rastlinah

V letošnjem letu se v kmetijstvu že srečujemo z neugodnimi vremenskimi razmerami, ki se odražajo na kmetijskih rastlinah.

Ključne besede: suša

Najprej smo se v zadnjih dneh marca in prvih dneh aprila soočili z nizkimi temperaturami in pozebo, ki je naredila veliko škodo predvsem na sadnem drevju, tem razmeram pa se je v aprilu pridružila še suša, ki prav tako že kaže prve negativne vplive na kmetijske rastline.

Zaradi suše je prizadeta cela Slovenija, o največji škodi pa zaenkrat poročajo z območja Primorske in Pomurja. Stanje poslabšuje močan veter (burja), ki še dodatno izsušuje tla, povzroča poškodbe cvetov, poganjkov in listov ter odkriva pokrite rastline. Njivske površine so tako izsušene, da sta onemogočeno gnojenje in obdelava tal.

Kaj je prizadeto

Suša je najbolj prizadela poljščine, travinje in letos sajene trajne nasade.

Prizadete so vse poljščine. Posledice suše se kažejo na jarinah (ječmen, oves, pšenica) in na posevkih TDM in DTM. Vznik spomladi sejanih posevkov je bil zelo slab ali pa je izostal. Kjer so jara žita vzkalila, so nato popolnoma zaostala v rasti.

Občutne posledice so tudi na posevkih oljne ogrščice in ozimnih žit predvsem na prodnejših tleh, ki se kaže v zastoju rasti in razrasti. Posevki žit so za ta čas izredno nizki, pri ječmenu se že kažejo začetki klasenja.

Slabo kaže tudi travinju, kjer je travna ruša za ta čas nizke in redke rasti. Zaradi pomanjkanja padavin je rast trav povsem zastala, kljub pravočasno izvedenim tehnološkim ukrepom. Pričakujemo, da bodo posamezne vrste trav začele hitro prehajati v generativno razvojno fazo, kar bo imelo negativen vpliv na kakovost voluminozne krme. Na več travnikih se latenje trav že pričenja. Pridelek zelinja ob prvi košnji bo nizek in slabe kakovosti, v nižinah Primorske pa je prvi odkos že izgubljen. Problem je tudi v tem, da dognojevanje z dušičnimi gnojili, ki bi pospešili rast, zaradi primanjkljaja padavin ne da svojega učinka.

Posevki sejanih zelenjadnic brez namakanja ne vznikajo ali vznikajo počasneje, kar bo imelo za posledico počasnejšo začetno rast in nadaljnji razvoj. Škodo na vrtninah ugotavljamo predvsem na posevkih zelja, solate, korenčka in čebule, kjer se ne izvaja namakanje. V tem času se presajajo številne zelenjadnice kot so solata, blitva, zgodnje zelje, cvetača, brokoli idr. in brez namakanja, se sadike posušijo. Slabo kali tudi zgodnji krompir. Šparglji imajo zaradi suše opazno nižje pridelke od pričakovanih, poganjkov je manj in so slabše kakovosti.

Starejši sadovnjaki in vinogradi še niso prizadeti, vpliv suše pa se že kaže na mladih nasadih, ki so bili posajeni v lanski jeseni in letošnji pomladi. Če se bo suša nadaljevala, je pričakovati večji osip uspešno oplojenih cvetov v intenzivnih nasadih jablan in slabšo kakovost sadja.

V rasti zaostaja tudi hmelj, zlasti so prizadeti prvoletni nasadi.

V kolikor v kratkem ne bo obilnejših padavin, lahko pričakujemo na področju pridelave hrane in krme za živali katastrofo.

Kaj narediti

Škodo lahko omilimo le z namakanjem. Pri tem se je ponovno izpostavil problem pomanjkanja namakalnih kapacitet in na Goriškem nedelovanja namakalnega sistema Vogršček. Za intenzivnejši razvoj namakalnih kapacitet je nujno poenostaviti in skrajšati postopke za pridobivanje dovoljenj (dolgotrajnost, kompleksnost).

Javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS spremlja stanje na terenu in svetuje pridelovalcem, kako blažiti posledice suše. Poudarek je na čim večji skrbi za povečanje humusa v tleh z organskimi gnojili, ustreznemu kolobarju ter stalni pokritosti tal. Poudarjamo tudi ustrezno izbiro kultur in sort, optimalno prehrano rastlin ter kakovostno obdelavo tal. V sušnih razmerah svetujemo plitvo mehansko obdelavo tal, ki prepreči kapilarni dvig vode, dosledno mehansko odstranjevanje plevelov, obvezno valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi. Za blažitev vpliva suše svetujemo škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin, priporoča se tudi dodajanje pripravkov s kalijem, saj kalij uravnava vodni režim rastlin.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri