Kaj pričakujejo kmetje od posameznih deležnikov v agroživilski verigi in kaj od države, je med drugim predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič  v današnji izjavi za medije, kjer je izpostavil predvsem govedorejo in prašičerejo kot tudi posamezne rastlinske pridelave in dejavnosti, ki so vezane na prodajo v javne zavode, gostinstvo in turizem. »Trenutni položaj, ko so odkupne cene mesa na Hrvaškem, Romuniji, Poljski in Češki višje kot v Sloveniji, je zaskrbljujoč,« je med drugim povedal Žveglič.

Goveje meso

Odkupne cene govejega mesa so padle že aprila in se ne dvigujejo. A cene govejega mesa na evropskem trgu niso padle tako močno kot v Sloveniji in ostajajo stabilne. Žal v Sloveniji glede na statistične podatke uvozimo zelo velike količine govejega mesa, veliko več, kot ga priredimo sami. A obseg odkupa se ni bistveno zmanjšal, je pa moteče dejstvo, da so se dvignile cene v maloprodaji, za razliko od odkupnih cen za kmeta.

Iz podatkov je razvidno, da je cena v kategoriji A-trupi bikov, starih od 12 do 24 mesecev, močno padla v marcu in aprilu, in sicer s 341 na nekaj manj kot 300 evrov za 100 kg klavnega trupa. Trenutna cena je stabilna in znaša 312,26 evra za 100 kg klavnega trupa, medtem ko cena v Evropski uniji znaša 353,9 evra za 100 kg klavnega trupa. Pomeni, da so slovenski pitanci ovrednoteni manj kar za 41,64 evra za 100 kg klavnega trupa v primerjavi z EU povprečjem.

Po podatkih Evropske komisije so cene govejega mesa od avgusta dalje stabilne in so se v zadnjem obdobju rahlo dvignile. Občutno pa so se znižale cene trupov krav. Prav tako se v EU od avgusta dalje beleži porast zakola živali mlajših od osem mesecev. V Sloveniji pa beležimo porast zakola kategorij D in E v zadnjih dveh tednih. Ker gre za kategoriji krav in telic, je ta podatek dolgoročno zaskrbljujoč.

Prašičje meso

Odkupne cene prašičjega mesa so močno padle v novembru. Razlog je bil v presežkih prašičjega mesa na evropskem trgu kot posledica afriške prašičje kuge in epidemije COVID-19. V Slovenijo se prav tako uvažajo velike količine prašičjega mesa. Cene v maloprodaji so se v letošnjem letu dvignile, odkup se je praktično zaustavil. Glede na podatke so cene prašičjega mesa v novembru padle za 5,27 %. Tako cena za razred E znaša 147,77 evra za 100 kg. V letu 2019 je cena v enakem obdobju znašala 199,38 evra za 100 kg, kar pomeni, da je letošnja cena nižja za 25,88 %.

Trenutne cene odražajo razmere s prašičjim mesom v Evropski uniji. Zaradi pojava afriške prašičje kuge je prišlo do prepovedi izvoza prašičjega mesa v nekatere države, zato se Evropska unija srečuje s presežki prašičjega mesa in posledično padanjem cen. V primeru, da presežkov prašičjega mesa ne bo možno umakniti iz evropskega trga, lahko pričakujemo nadaljnjo padanje cen. Dolgoročno pa to vpliva tudi na znižanje cen govejega in perutninskega mesa. Med ostalimi sektorji in panogami je predsednik zbornice posebej izpostavil podatke glede prodaje krompirja.

Pričakovanja kmetov

O tem, kaj pričakujejo kmetje od posameznih deležnikov v agroživilski verigi in kaj od države, je predsednik KGZS povedal sledeče: »Od živilske industrije pričakujemo, da takoj pristopi k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in zagotovi odkupne cene vsaj v višini lastne cene pridelave. Na trgovce se obračamo s prošnjo, da prednostno odkupujejo slovenske kmetijske in živilske proizvode ter sorazmerno zmanjšajo uvoz. Od države pričakujemo, da izvaja sheme pomoči za sektorje v težavah ter naredi temeljito analizo strukture cene v verigi za zadnjih sedem mesecev letošnjega leta. Prav tako je nujna analiza masnih tokov letošnjega leta ter preverjanje morebitne zlorabe moči nad šibkejšim deležnikom. Potreben je temeljit nadzor nad označevanjem mesa in masnimi bilancami pri posameznih nosilcih dejavnosti. Od varuha v verigi preskrbe s hrano pričakujemo preverjanje morebitnih nepoštenih praks v mesni verigi.«

Dokler navedene zahteve do živilske industrije, trgovine in države niso upoštevane, sredstva za promocijo dosegajo nasproten učinek. Zato bi bilo treba denar za promocijo usmeriti v osveščanje potrošnika, od kod prihaja in kakšna je hrana, ki jo jedo.

Zaradi vseh teh razmer na trgu so kmetje vse bolj obupani. »Kar nekaj kmetij se je odločilo, da ne bo več hlevilo. Najbolj prizadete so predvsem kmetije, ki od tega živijo, pa tudi vsi, ki se sedaj zadolžujejo za pokrivanje sprotnih stroškov, saj bo treba ta sredstva vrniti. Na zbornici jih mirimo in upamo, da z ostalimi deležniki najdemo ustrezne rešitve. Se pa bojimo, kaj bo sledilo, če nam tega ne uspe!« je zaključil Žveglič.