Kmetijske organizacije so na javni tribuni Od njive do politike – vizije strank za slovensko kmetijstvo soočile osem političnih strank, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najboljše rezultate pred prihajajočimi volitvami. Vse politične stranke so se zavezale, da bodo kmetijstvo obravnavale kot eno od prioritet.

Ključne besede: politika, kmetijstvo, soočenje

Predstavniki osmih političnih strank in koalicij – Slovenska demokratska stranka (SDS), koalicija Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus Mark Lotriča,  koalicija Levica in Vesna – zelena stranka, Demokrati, Gibanje Svoboda, Piratska stranka, Resnica, Socialni demokrati so na javni tribuni predstavili usmeritve, v katere bi vodili slovensko kmetijstvo, če bodo sodelovali v prihodnji vladi. Javna tribuna je potekala v organizaciji 12 kmetijskih organizacij (Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Združenje slovenske kmečke iniciative, Društvo slovenski kmet, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Združenje gorskih in hribovskih kmetov, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije in Zveza kmetic Slovenije).

Vprašanja so se nanašala na ključne aktualne izzive ter strateško prihodnost slovenskega kmetijstva. Obravnavala so vpliv trgovinskih sporazumov Evropske unije na konkurenčnost domačih pridelovalcev in potrebo po zaščitnih mehanizmih, ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni v živinoreji ter reševanje spornih določil zakonodaje s področja zaščite živali ob hkratnem zagotavljanju ekonomske vzdržnosti kmetij. Pomemben del razprave je bil namenjen prihodnjemu financiranju kmetijstva po letu 2027 ter dostopu do omejenih evropskih sredstev.

V drugem sklopu so bila izpostavljena vprašanja dolgoročne vloge družinskih kmetij, generacijske prenove, socialne varnosti kmetov ter prihodnje usmeritve slovenske živinoreje. Posebej so se dotaknila tudi varovanja kmetijskih zemljišč pred posegi drugih interesov, zagotavljanja ustreznih nadomestil ob omejitvah rabe, podpore gorskim in hribovskim kmetijam ter učinkovitega upravljanja z zvermi in divjadjo.

V zadnjem delu so bila vprašanja usmerjena v krepitev prehranske varnosti in odpornosti države, povečanje deleža slovenske hrane v javnih zavodih, izboljšanje označevanja porekla in sledljivosti ter povezovanje kmetov in predelovalne industrije z namenom krepitve celotne prehranske verige in večje dodane vrednosti domače pridelave.

Politične stranke so se zavezale, da bo kmetijstvo ena izmed prioritet njihovega delovanja. Prav tako se zavezale, da bodo v svojem mandatu prenovile učne programe v osnovnih šolah tako, da bo kmetijstvo predstavljeno z vsemi svojimi pozitivnimi funkcijami; da se bodo ob uvedbi davka na nepremičnine kmetijska zemljišča, gozdovi in objekti, namenjeni pridelavi hrane, izvzeli iz obdavčitve in da bodo kmetije, zadruge in živilsko-predelovalno industrijo opredelile kot del kritične infrastrukture države.

Zaključne misli je podal Silvan Peršolja, dolgoletni direktor zadružne Kleti Brda in hkrati vinogradnik, ki združuje pogled gospodarstvenika in kmeta: »Današnji odgovori politikov so zveneli spodbudno – kot obetavna melodija za moja ušesa in ušesa slovenskih kmetov. Takšne besede smo že slišali, zato ne pozabite, kar ste danes povedali. Politika si mora kot najvišji cilj zastaviti, da bo ob koncu mandata kmetov vsaj toliko kot danes – ali še več. Ključno je najprej prebuditi zavest in ponos, da raje posežemo po domačem mesu kot po uvoženem, če imamo kakovostno slovensko izbiro.«

Javna tribuna je znova pokazala, da kmetijstvo ostaja strateško področje razvoja države. Zaveze, podane pred predstavniki kmetijskih organizacij in širšo javnostjo, bodo čez leto dni ponovno predmet presoje – z jasnim ciljem: zagotoviti dolgoročno stabilno, konkurenčno in trajnostno slovensko kmetijstvo.