S pogodbo o preužitku se preužitkar (preživljanec, običajno so to starši) zavezuje, da bo na drugo stranko prevzemnika (preživljavca, običajno so to otroci) prenesla lastninsko pravico na vsem ali delu premoženja, ki ga ima v lasti v trenutku sklenitve pogodbe. Prevzemnik se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti periodično nudil določene dajatve in/ali storitve.

Predmet

Predmet pogodbe so običajno nepremičnine, lahko pa tudi premičnine, ki so potrebne za rabo in uživanje teh nepremičnin, in premoženjske pravice. Vrednost premoženja, ki ga prevzemnik prejme, naj bi bila po vrednosti približno enaka tistemu kar mora prevzemnik nuditi preužitkarju. Prevzemnik pridobi lastninsko pravico na premoženju preužitkarja: pri premičninah in premoženjskih pravicah takoj s sklenitvijo pogodbe, pri nepremičninah pa z vpisom v zemljiško knjigo. Preužitkar zavaruje svoje pravice z vpisom stvarnega bremena v zemljiško knjigo, s čimer si zagotovi, da prevzemnik premoženja ne bo odtujil ali obremenil in preužitkarja tako izpostavil strahu pred izgubo pravice do uživanja na tem premoženju.

Preživljanje

V pogodbi o preužitku se stranke dogovorijo, kakšne so obveznosti prevzemnika. Obveznosti morajo biti čim bolj natančno dogovorjene, da se preprečijo morebitni bodoči spori. Običajno se v pogodbo zapišejo obveznosti, zlasti:

• obveznost prevzemnika, da preužitkarju izplačuje mesečno denarno rento,
• obveznost prevzemnika, da preužitkarja vozi k zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju, kadarkoli bo to potrebno,
• obveznost prevzemnika skrbeti za to, da bo preužitkar redno užival potrebna zdravila in da bo pravočasno imel vsa potrebna zdravila na primerni zalogi,
• obveznost prevzemnika nuditi preužitkarju vso potrebno negovalno oskrbo,
• obveznost prevzemnika poskrbeti, da bo okolica stanovanjske stavbe kot tudi stanovanjska stavba, v kateri preužitkar stanuje, vzdrževana in urejana, da bo notranjost stanovanjske stavbe preužitkarja snažna,
• obveznost prevzemnika poskrbeti, da bo imel preužitkar na voljo živila za redne dnevne obroke,
• v primeru, da bi si preužitkar kadarkoli ne mogel sam kuhati, se hraniti ali oblačiti, se prevzemnik zaveže to storiti osebno ali se prevzemnik zaveže najti negovalca, ki bo za preužitkarja poskrbel,
• v primeru, da bi tudi oskrba na domu s pomočjo negovalca ne bila mogoča, se prevzemnik zaveže preužitkarja namestiti v dom za starejše občane in ga v domu redno obiskovati.

Stranke

Pogodbe stranke so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe, pri čemer pa na strani preužitkarja lahko nastopajo le fizične osebe. Pogodbo je mogoče skleniti tudi v korist več preužitkarjev. Pogodbo je možno skleniti tudi v korist tretjega, prevzemnik mora preživljati nekoga tretjega (upravičenca – preživljanca), ki mu dejansko ni prepustil premoženja. Sorodstveno razmerje ni pogoj za sklenitev pogodbe.

Oblika

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer ni veljavna.

Načini prenehanja pogodbe

Pogodba o preužitku preneha:

• s sporazumom med pogodbenikoma, ki pa mora določiti vse medsebojne pravice in obveznosti po razvezi pogodbe;
• na zahtevo enega izmed pogodbenikov, če drugi ne izpolnjuje svojih obveznosti (potrebno je vložiti tožbo na pristojnem sodišču);
• s smrtjo prevzemnika, če njegovi dediči ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

Če eden izmed pogodbenikov ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko drugi pogodbenik zahteva povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.

Dedni vidik

Premoženje, ki je preneseno s pogodbo o preužitku, se ne šteje kot podarjeno premoženje in morebitni preostali dediči v zapuščinskem postopku ne morejo zahtevati vštetja takšnega premoženja v dedni delež tistega, ki je pridobil premoženje. Izjema velja le, če bi se za pogodbo o preužitku ugotovilo, da so stranke s tako pogodbo želele izigrati preostale dediče in da je bil namen strank v tem, da se prenese premoženje na posameznika, hkrati pa dejansko niti ni šlo za zagotovitev preživljanja. V takšnem primeru lahko upravičenci zahtevajo ugotovitev ničnosti takšne pogodbe.

Davčni vidik

Pogodba o preužitku se obdavči po pravilih Zakona o davku na dediščine in darila. Za prenos, ki poteka med posamezniki prvega dednega reda (starši in njihovi otroci), se davka ne plača. Davka tudi ne plača prevzemnik, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če s pogodbo o preužitku pridobi kmetijsko zemljišče, prav tako ga ne plača prevzemnik zaščitene kmetije in prevzemnik kmet, ki prevzame celo kmetijo.