Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Zbornica svetuje, Pravo  | 

Kako prenesti kmetijo na naslednike? Če se zavedate, da boste v prihodnosti zaradi starosti ali bolezni potrebovali pomoč in oporo, si lahko s pogodbo o dosmrtnem preživljanju izgovorite nego in pomoč, kmetijo pa prenesete na naslednike. 

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik (preživljavec, običajno so to otroci) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, drugi pogodbenik (preživljanec, običajno so to starši) pa izjavi, da mu zapušča vse ali del svojega premoženja. Preživljanec do svoje smrti ostane lastnik premoženja. Po smrti preživljanca preživljavec sam z notarskim odpravkom pogodbe predlaga vpis lastninske pravice na izročenem nepremičnem premoženju v zemljiško knjigo.

Preživljanje

V pogodbi o dosmrtnem preživljanju se stranke dogovorijo, kakšne so obveznosti preživljavca. Obveznosti morajo biti čim bolj natančno dogovorjene, da se preprečijo morebitni bodoči spori. Običajno se v pogodbo zapišejo obveznosti kot so:

  • obveznost preživljalca, da preživljancu izplačuje mesečno denarno rento,
  • obveznost preživljalca, da preživljanca vozi k zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju, kadarkoli bo to potrebno,
  • obveznost preživljalca skrbeti za to, da bo preživljanec redno užival potrebna zdravila in da bo pravočasno imel vsa potrebna zdravila na primerni zalogi,
  • obveznost preživljalca nuditi preživljancu vso potrebno negovalno oskrbo,
  • obveznost preživljalca poskrbeti, da bo okolica stanovanjske stavbe kot tudi stanovanjska stavba, v kateri preživljanec stanuje, vzdrževana in urejana, da bo notranjost stanovanjske stavbe preživljanca snažna,
  • obveznost preživljalca poskrbeti, da bo imel preživljanec na voljo živila za redne dnevne obroke,
  • v primeru, da bi si preživljanec kadarkoli ne mogel sam kuhati, se hraniti ali oblačiti, se preživljalec zaveže to storiti osebno ali se preživljalec zaveže najti negovalca, ki bo za preživljanca poskrbel,
  • v primeru, da bi tudi oskrba na domu s pomočjo negovalca ne bila mogoča, se preživljalec zaveže preživljanca namestiti v dom za starejše občane in ga v domu redno obiskovati.

Stranke

Stranke so lahko fizične ali pravne osebe, pri čemer na strani preživljanca lahko nastopajo le fizične osebe. Pogodbo je mogoče skleniti tudi v korist več preživljancev. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je navadno sklenjena med preživljancem in preživljavcem, vendar pa jo je možno skleniti tudi v korist tretjega, kar pomeni, da se en pogodbenik zaveže, da bo prenesel premoženje, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, na drugega pogodbenika, če bo drugi pogodbenik preživljal nekoga tretjega. Sorodstveno razmerje ni pogoj za sklenitev pogodbe.

Oblika

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa ter mora vsebovati dovoljenje preživljanca za vpis lastninske pravice preživljavca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Smiselno je, da pogodba vsebuje prepoved odsvojitve in odtujitve premoženja (prepoved razpolaganja s premoženjem) v korist preživljavca. Medtem ko preživljavec lahko predlaga vpis lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo šele s smrtjo preživljanca, lahko vpis prepovedi razpolaganja s premoženjem v zemljiško knjigo predlaga že ob sklenitvi pogodbe. S slednjim se preživljavec izogne morebitnim kasnejšim odsvojitvam premoženja s strani preživljanca.

Odgovornost za dolgove

Preživljavec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove. V pogodbi se lahko določi, da bo preživljavec odgovoren za preživljančeve obstoječe dolgove določenim upnikom. Dolgovi morajo obstajati že ob sklenitvi pogodbe in ne smejo nastati šele po njej.

Načini prenehanja pogodbe

Pogodba o dosmrtnem preživljanju preneha:

  • s sporazumom med pogodbenikoma, ki pa mora določiti vse medsebojne pravice in obveznosti po razvezi pogodbe (morebitno vračanje denarne rente s strani preživljanca, vrnitev izdatkov za hrano, obleko in podobno, ki jih je preživljavec imel,…);
  • na zahtevo enega izmed sopogodbenikov, če drugi ne izpolnjuje svojih obveznosti (potrebno je vložiti tožbo na pristojnem sodišču);
  • s smrtjo preživljavca, če njegovi dediči ne želijo ali ne morejo prevzeti obveznosti iz pogodbe.

Kadar pa se razmere tako spremenijo, da izpolnitev pogodbe postane otežena, vendar pogodbenika ne želita prekiniti pogodbe, lahko predlagata spremembo pogodbe. Spremembo pogodbe lahko skleneta sporazumno ali pa se zahteva preko sodišča, ki na zahtevo enega od pogodbenikov in ob upoštevanju vseh okoliščin, če je to mogoče, na novo uredi pogodbeno razmerje.

Dedni vidik

Premoženje, ki je preneseno s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, se ne šteje kot podarjeno premoženje in morebitni preostali dediči v zapuščinskem postopku ne morejo zahtevati vštetja takšnega premoženja v dedni delež tistega, ki je pridobil premoženje. Izjema velja le, če bi se za pogodbo o dosmrtnem preživljanju ugotovilo, da so stranke s tako pogodbo želele izigrati preostale dediče in da je bil namen strank v tem, da se prenese premoženje na posameznika, hkrati pa dejansko niti ni šlo za zagotovitev preživljanja. V takšnem primeru lahko upravičenci zahtevajo ugotovitev ničnosti takšne pogodbe.

Davčni vidik

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se obdavči po pravilih Zakona o davku na dediščine in darila. Za prenos, ki poteka med posamezniki prvega dednega reda (starši sklenejo pogodbo s svojimi potomci), se davka ne plača. Davka tudi ne plača prevzemnik, ki ima status kmeta, če s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pridobi kmetijsko zemljišče, prav tako ga ne plača prevzemnik zaščitene kmetije in kmet, ki prevzame celotno kmetijo.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri