Ključne besede: Strokovni odbor, govedoreja, dojilje

Seja je potekala sredi aprila. Predsednik odbora je Florjan Peternelj, podpredsednik pa Milan Zapušek. Strokovni tajnik odbora je Jernej Vrtačnik. V odboru sodelujejo še Dejan Horvat, Igor Kuralt, Matjaž Orel, Ivan Urbajs, Hedvika Vidic, Boštjan Žunkovič in Primož Žunter.

Strokovni tajnik je v nadaljevanju predstavil stanje v sektorju. Podal je kratko informacijo o staležu kmetij in živali, ki se ukvarjajo z rejo krav dojilj v Sloveniji. V razpravi je Florjan Peternelj izpostavil problematiko padanja števila rejcev, ki se ukvarjajo z rejo krav dojilj, kar posledično pomeni opuščanje kmetovanja na OMD in zaraščanje. Izpostavil je, da pričakuje v novi SKP ustrezne podpore za sektor. Izpostavil je predlog ukinitve plačilnih pravic in predlagal, da bi okvirna podpora za krave dojilje znašala med 200 in 250 EUR /GVŽ. Dejal je, da je v reji krav dojilj edini prihodek tele ter da rejci dojilj niso prejeli pomoči iz PKP.

Dodal je še, da se nas se pri odkupu ne loči pasme govejega mesa, gostinci pa izkoriščajo promocijo npr. limuzin in škotsko govedo, čeprav tega mesa ne dajo gostom na krožnik.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal, da za močno blagovno znamko nimamo količin, da bi prodrli v trgovske verige, da trenutno promocija temelji na posameznih zgodbah rejcev. Izpostavil je shemo Izbrana kakovost (IK), ki temelji na 4x SI (v Sloveniji rojena, rejena, zaklana in predelana). Ter dodal, da kar se tiče IK za mleko ni težav, saj so reje certificirane. Problem so rejci krav dojilj, ki niso v IK, prodajajo pa tudi teleta starejša od treh mesecev, ki po specifikaciji ne morejo biti vključena v IK. Izpostavil je, da pričakuje pri določenih ukrepih SKP ukrepe z obtežbo s travojedimi živalmi ter proizvodno vezana plačila za krave dojilje.

Igor Kuralt je podal odkupne cene za pasme, ki jih redi. Dejal je, da biki črno-bele pasme ostajajo v Sloveniji, medtem ko je interes po izvozu kakovostnega mesa v Italijo. Potrebna je promocija po pasmah ter uvedba razlik med mlečnimi in mesnimi pasmami. Želi več podpore domačim rejcem in težavo vidi v odkupu. Hedvika Vidic  je izpostavila  težave pri  pridelavir koruze zaradi prisotnosti divjih prašičev.

Milan Zapušek je dejal, da naj bo izhodišče za podporo višina 250 EUR/GVŽ. Dejal je, da je potrošnik sodnik cene ter da bi bilo potrebno več sredstev dati za namen osveščanja kupcev. V razpravi je bilo izpostavljeno da je bil sektor v težavah vendar ni prejel podpor.  

Predsednik KGZS Žveglič je dejal, da po podatkih sektor ni utrpel 30 % izgub tako da ni upravičen do sektorske pomoči. Prisotni so izpostavili da bo KGZS kljub temu preučila ali obstaja možnost da zaprosimo za sektorsko pomoč za krave dojilje. Žveglič je še dejal, da je KGZS predlagala, da so sektorske pomoči izvzete iz dohodnine in se ne upoštevajo kot dohodek.

Dejan Horvat je, dejal da bi bilo potrebno podpreti sektor subvencijami in se zavzemati za ohranjanje rej in vključitev novih. Izpostavil je kmetovanje v krajinskih parkih kjer zakonodaja omejuje kmetovanje. Dejal je, da na področju dobrobiti živali drobimo sredstva z vključevanjem novih živalskih vrst, da vidi smiselnost širitve če so zagotovljena dodatna sredstva.

Žveglič je podal povzetek in sicer na področju proizvodno vezanih plačil, kategorizaciji mesa, ukrepi povezanimi z obtežbo travojedih živali na travinju ter prenosa dobrih praks in znanja na ostale kmetije. Pri pojasnilu glede izpada dohodka so prisotni izpostavili da je reja krav dojilj dolgotrajen proces, da so investicije dejansko izvedene vsaj leto nazaj in tako čakaš na rezultat, da se tu ne da prilagajati epidemiji in prenehati z aktivnostmi tako da nima rejec vpliva na to ali bo lahko prodal svoje produkte. Žveglič je dejal, da bomo poskusili argumentirati upravičenost za pomoč.  Peternelj je dejal, da izpad ni edino merilo da so živali ostajale na kmetijah in so preraščale. KGZS bo preverila ali so na voljo podatki o trgu s teleti in koliko živali je dejansko ostalo na kmetijah. Nadalje je izpostavil Izbrano kakovost in ekološke rejce. Pri ekološki reji imamo veliko evidenc. Potrebno bi bilo obvestiti rejce ali društva da se vključijo v IK. Žveglič je dejal, da bi v primeru, da želimo spremeniti specifikacijo IK bilo potrebno soglasje vseh predlagateljev in deležnikov kar je dolgotrajen proces in traja vsaj leto in pol.

Nadalje so prisotni izpostavili vnos podatkov v VOLOS kjer se pod pasmo lahko vnese vse. Ni logičnih kontrol preko pasem staršev. Prisotni so dejali, da bi se moral VOLOS posodobiti s podatki CPZ GOVEDO. Pri uvozu semena se uvaža seme brez poudarka na kakovosti. V Slovenijo se uvaža seme iz Češke, ki je ugodno in nekaj tudi iz Anglije, ki pa je drago. Rezultati prireje po mnenju članov pokrijejo tudi stroške dražjega semena.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo s problematiko seznanila Osemenjevalni center Preska. V razpravi so prisotni zaključili, da shema Izbrana kakovost (IK) ni prinesla pričakovanih rezultatov in da se od kmetov samo pobira denar za promocijo. Pri ekološki reji ni pokritja stroškov, prav tako ne pri senenem mesu in mleku, kjer je pitanje daljše in se stroški ne pokrijejo. Potrebno bi bilo narediti razliko med načini reje.