Trenutno se kot merilo družbene sprejemljivosti za odstrel zveri upošteva večinsko mnenje mestnega prebivalstva brez upoštevanja mnenja podeželja. Prebivalci podeželja so ogorčeni, da se njihovega stalnega opozarjanja na težave glede zveri ne sliši in da se v sodbi Upravnega sodišča v imenu ljudstva odloča brez prebivalcev podeželja.  KGZS zato pripravlja tožbo, s katero bo od države zahtevala zaščito podeželskega prebivalstva in zagotovitev trajnega upravljanja tako z volkom kot medvedom.

Ljudje s podeželja vedno pogosteje srečujejo  medveda in volka v bližini naselij, zato  zahtevajo upoštevanje strokovne osnove upravljanja z  zvermi.  Zavod za gozdove Slovenije je za naslednje upravljavsko obdobje predvidel odvzem 225 medvedov, vključujoč izgube,  in 11 volkov. Te številke so strokovno utemeljene in predvidevajo odvzem v višini prirastka. A ker je zaradi različnih pritiskov dejanski odvzem manjši od letnega prirastka,  se število zveri povečuje. Število medvedov je namreč zaradi vsakoletnega zniževanja odvzema v zadnjem desetletju naraslo za več kot 40 %, populacija volka pa se je v zadnjih osmih letih podvojila. Takšno upravljanje z zvermi ni trajnostno in lahko povzroči nepopravljive negativne posledice za podeželje. 

Omenimo še to, da je pri volku težava v tem, da se zlahka meša z podivjanimi psi, kar je lahko težavno tako zaradi varnosti kot ohranjanja genetske čistosti volka. V Hrvaški Dalmaciji  je namreč delež križancev s psi že 35-odstoten. Nadalje opozarjamo, da medved zaradi svoje velikosti in moči nikakor ni primeren za stalno naseljenost v kmetijski krajini in da v Sloveniji  že zdaj beležimo okoli dva napada medveda na človeka letno.

Nekateri naravovarstveniki zagovarjajo stališče, da se bo zaradi pomanjkanja hrane število zveri začelo samo uravnavati. Pri tem pozabljajo, da zveri hitro izgubljajo strah pred ljudmi. Tako te zveri vse pogosteje iščejo hrano v bližini naselij in turističnih kampov, vse številčnejši so tudi stiki z ljudmi. V Evropi so bili zadnji napadi na ljudi na Poljskem leta 2018, v Grčiji 2017 in v Makedoniji leta 2016.

Vse to kaže na to, da je treba z zvermi v poseljeni krajini upravljati tako,  da se odstranjuje težavne osebke in  da se ne  dopusti nenadzorovane prostorske širitve populacije. In ker je  država zadolžena za upravljanje z zavarovanimi zvermi, KGZS in prebivalci podeželja upravičeno zahtevajo od nje, da to področje ustrezno uredi.