V kmetijstvu pogosto slišimo, da je preveč birokracije, a vemo tudi, da brez podatkov težko utemeljujemo in še težje karkoli izvajamo. Dejstvo je, da se na podlagi podatkov razporejajo sredstva na nivoju Evropske komisije. To je razlog, da se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) trudimo širiti zavedanje pomena zbiranja podatkov v sklopu FSDN knjigovodstva med kmeti, je v svojem pozdravu udeležencem posveta »Prehod na FSDN in uporaba FSDN podatkov«, ki je potekal v sklopu letošnjega sejma AGRA v Gornji Radgoni, povedal direktor KGZS Martin Mavsar.

Ključne besede: FSDN, FADN, AGRA 2026

Avtor: Urban Hrovatič, Tatjana Vrbošek

V nadaljevanju objavljamo le nekaj splošnih dejstev, ki jih je dobro poznati za razumevanje pomena zbiranja podatka FADN, ki se je v skladu z razvojem nadgradilo v zbiranje podatkov FSDN. Gre za podatke, ki jih zbira Evropska komisija in so nujno potrebni za pridobivanje sredstev skupne kmetijske politike. 

Kaj je FADN in kaj FSDN

FADN (Farm Accountancy Data Network) je knjigovodstvo, s katerim se spremlja ekonomsko poslovanje kmetije. Zbirajo se podatki oz. kazalniki o prihodkih, stroških, bilancah, subvencijah, premoženju, proizvodnji, delovni sili, in drugo.

FSDN (Farm Sustainability Data Network) k ekonomskemu poslovanju dodaja še okoljski in socialni vidik, s katerim se dodatno zbira podatke z namenom širšega pregleda trajnostnega poslovanja kmetij. Sem spadajo npr. podatki o uporabi FFS-jev, gnojilih, porabi vode in energije, načinu kmetovanja, ohranjanju biodiverzitete, vključeni pa so še varstvo pri delu, delovni pogoji, generacijska prenova, digitalizacija in drugi podobni kazalniki.

FADN (po novem FSDN) za Evropsko komisijo predstavlja enoten sistem spremljanja položaja kmetij v EU. Na podlagi teh podatkov lahko Evropska komisija spremlja ekonomsko stanje različnih tipov kmetij, ugotavlja njihove potrebe ter na tej podlagi tudi načrtuje, spremlja in vrednoti ukrepe v okviru SKP. Redno zbiranje realnih podatkov je pomembno tudi z vidika izračuna in predvsem utemeljevanja višine podpor za posamezne ukrepe, saj se lahko na podlagi dejanskih podatkov s kmetij pokaže, kakšni stroški oziroma izpad prihodka nastanejo zaradi izvajanja določenih zahtev.

Sodelovanje prinaša koristi

Ker se podatki v vseh državah članicah zbirajo po enotni metodologiji, je mogoče med seboj primerjati tudi primerljive skupine kmetij v različnih državah članicah. Komisija lahko tako na primer primerja ekonomski položaj mlečnih, poljedelskih ali sadjarskih kmetij v Sloveniji z istimi tipi kmetij v Franciji ter ugotavlja razlike v prihodkih, stroških, podporah, produktivnosti in drugih kazalnikih. Na ta način dobi širšo sliko o tem, v kakšnem položaju so posamezni sektorji in tipi kmetij v različnih delih EU. Spletna orodja, ki omogočajo primerjavo, so na spletni strani Evropske komisije dostopna vsem deležnikom.

Prehod na FSDN in vključitev okoljskega vidika je pomemben predvsem zato, ker se bo lahko bolje pokazalo tudi, koliko kmeta dejansko stane izvajanje določene okoljske zahteve. Če mora kmet zaradi posameznega ukrepa spremeniti način pridelave, opraviti več dela, uporabljati drugačno tehnologijo ali ima zaradi tega manjši pridelek oziroma višje stroške, lahko FSDN podatki pomagajo to tudi konkretno prikazati. To je pomembno predvsem pri utemeljevanju, zakaj mora biti za izvajanje določene zahteve zagotovljena ustrezna višina podpore.

Za kmete je tako FSDN koristen predvsem v tem, da se z dejanskimi podatki pokaže njihov položaj in stroške, ki jih imajo zaradi različnih okoljskih zahtev. Podatki tako niso pomembni samo za Komisijo ali državo, ampak lahko predstavljajo tudi argument za ustreznejše ukrepe in višje oziroma primerneje določene podpore za kmete kot izvajalce.

Izziv za digitalizacijo

Kljub vsemu pa večja količina podatkov lahko pomeni tudi več administracije. Tako je izziv za digitalizacijo vzpostaviti sistem, v katerem se čim več podatkov pridobi iz že obstoječih evidenc in baz podatkov. Učinkovita digitalizacija in povezovanje sistemov sta ključna izziva, ki lahko omogočita, da se zbiranje podatkov izvede z manj birokratskih obremenitev.

==============================================================================================================================

Kmalu objavimo več o tem, kako podatki postanejo uporabno orodje pri vodenju kmetije. O ekonomskih in trajnostnih kazalnikih, ki omogočajo celovit vpogled v uspešnost kmetije ter podpirajo odločitve o njenem razvoju, so na posvetu v Gornji Radgoni podrobneje govorile dr. Maja Kožar (KIS) ter strokovnjakinji javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS, Ana Demšar Benedičič in Marjana Avberšek.