Pobude KGZS za večjo pridelavo hrane

Pobude KGZS za večjo pridelavo hrane

Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost, Stališča in pripombe, Obvestila za javnost, Kmetijstvo  | 
Pobude KGZS za večjo pridelavo hrane

Ob vojni Ukrajini in možnih posledicah na preskrbo s hrano je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) podala nekaj pobud za rešitev težav.

Pobuda za racionalnejšo opredelitev OOTT v luči zagotavljanja prehranske varnosti

Okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) predstavlja eno izmed kmetijskih praks iz naslova zelene komponente. Določitev OOTT opredeljuje 1. točka 45. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013. Za izvedbo te določbe je Slovenija v Uredbi o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21) opredelila merila in pogoje za določitev območij OOTT.

Kmetijsko prakso »Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja« morajo izvajati nosilci KMG, katerih trajno travinje se nahaja na okoljsko občutljivem območju (območje Nature 2000, kjer se hkrati pojavljata vsaj dve vrsti oziroma habitatna tipa z oceno slabega stanja ohranjenosti in kjer je kot varstveni cilj zastavljeno povečanje površin travnikov v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014-2020). 

Metodologijo za določitev območij so države članice določile same in sicer na podlagi zgoraj navedenega člena uredbe EU in tehničnih smernic, ki jih je Evropska komisija pripravila za izvedbo tega člena.

Opis problematike OOTT

V Sloveniji je bilo v letu 2021 v OOTT vključenih 20.448 ha trajnega travinja na 7.416 kmetijskih gospodarstvih (Vir: Zaključno poročilo skupine za koordinacijo »Zajem KSS 2021«).

Že več let opozarjamo na številne nepremostljive ovire, s katerimi se soočajo kmetje na območjih okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT). Na teh območjih je namreč prepovedana sprememba rabe  trajnega travinja: prepoved preoravanja trajnih travnikov in prepoved naprave trajnih nasadov. Kmetom, ki živijo in delajo na teh območjih, določitev OOTT predstavlja velike ovire pri delu na kmetijah, obenem pa onemogoča njihov razvoj.

V letih od opredelitve območij OOTT in izvajanja omejitev, ki tam veljajo, se je izkazalo, da so območja OOTT zarisana preširoko, velikokrat neutemeljeno. Z vztrajanjem na tako obsežnih strnjenih območjih določitve OOTT ne bo dosežen cilj varovanja ogroženih vrst in habitatov, saj bodo kmetje obdelavo opustili, mladi se ne bodo mogli odločati za prevzem kmetij in posledično se bodo te površine zarasle. Te površine bodo tako izgubljene tako z vidika varovanja vrst in njihovih habitov, kot tudi z vidika kmetovanja.

Predlog rešitev

Kriza, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, nas dodatno opozarja, da je kmetijske površine nuno varovati in ohranjati. To predstavlja še dodaten argument, da je nujna vzpostavitev območij OOTT le tam, kjer so prisotne ogrožene vrste živali in rastlin in njihovi habitati, ki jih je nujno varovati. Vsako širše zarisovanje območij varovanja je neutemeljeno.

Zato KGZS poziva, da se pregleda in preveri način varovanja zaščitenih vrst in obseg območij OOTT. Območja OOTT naj se opredelijo točno tam, kjer posamezen problem in varovana vrsta oziroma habitat obstaja, ne pa na širših območjih, saj s tem prihaja do nepremostljivih in tudi neupravičenih ovir pri kmetovanju.

Predvsem je nujna večja prožnost pri opredelitvi in iskanju rešitev za posamezna območja in kmete, ki živijo na teh območjih, kajti le na ta način bodo ta območja ostala v kmetijski rabi, s tem zagotavljala ustrezne habitate varovanim rastlinskim in živalskim vrstam in obenem prispevala k večji prehranski varnosti. 

Pobuda za spremembo pogojev pri izpolnjevanju zahtev na površinah z ekološkim pomenom

V skladu z Uredbe 1307/2013/EU, Uredbo 639/2014/EU in pogoji, ki jih določa Uredba o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15 z vsemi spremembami), morajo kmetijska gospodarstva, ki imajo več kot 15 ha ornih površin predvsem z namenom ohranitve in izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah zagotavljati na predpisanem deležu teh zemljišč površine z ekološkim pomenom (PEP).

Kmetijska gospodarstva, ki morajo v skladu z zakonodajo zagotavljati PEP, imajo na teh površinah eno od naslednjih vrst rabe: praha, rastline ali mešanice rastlin, ki vežejo dušik, naknadni posevke/podsevke ali praha za medonosna rastline. Paša oziroma spravilo pridelkov z namenom porabe za hrano ali krmo s površin PEP ni dovoljeno. Na površinah PEP ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Obenem so v zakonodaji tudi predpisane vrste rastlin, ki jih na površinah PEP lahko sejemo.

Zaradi kriznih razmer pri zagotavljanju prehranske varnosti kot posledica vojne v Ukrajini in v skladu s predlogom Evropske komisije za derogacijo pogojev pri izvajanju ozelenitve neposrednih plačil, je nujno, da Slovenija pri Evropski komisiji zahteva dodatne prilagoditve pogojev pri izvajanju zelene komponente ter sprejeta odstopanja kar se da hitro vključi v slovensko zakonodajo, ki je podlaga za uveljavljanje zahtevkov in izvajanje ukrepov v letu 2022.

Glede na to, da je Slovenija skupaj s celotno Evropo unijo v skrbeh za zagotavljanje prehranske varnosti in tudi z upoštevanjem, da ima Slovenija v primerjavi s številnim članicami Evropske unije ohranjeno zelo veliko biotsko raznovrstnost, je nujno, da Slovenija površine z ekološkim pomenom začasno nameni za pridelavo hrane in krme. Predlagamo torej, da se na teh površinah dovoli setev katere koli kmetijske rastline namenjene za hrano ali krmo. Na teh površinah naj se dovoli uporaba fitofarmacevtskih sredstev in seveda spravilo pridelkov.

Nujen bo večji poseg v populacijo divjadi in zveri

Ob robu prizadevanj in predlogov, ki jih je KGZS podala za večjo pridelavo hrane, še dodajamo, da je sedaj pravi čas, da pristopimo k bolj učinkovitemu upravljanju z divjadjo in zvermi. Če želimo učinkovito izkoristiti potencial kmetijskih površin, ki bi jih preorali na območjih trajnega travinja, pa tudi sicer, kjer se prideluje hrana za ljudi ali krma za živali, je treba zmanjšati škode, ki jih povzročajo divje živali. Ograjevanje teh površin je ekonomsko nevzdržno, zato je nujen večji poseg v populacijo jelenjadi, divjih prašičev, pa tudi zveri.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri