Peticija za zmanjšanje števila divjadi in zveri

Peticija za zmanjšanje števila divjadi in zveri

Sporočila za javnost, Stališča in pripombe, Gozdarstvo in lovstvo  | 
Na novinarski konferenci so sodelovali (od leve): podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, predsednik KGZS Cvetko Zupančič,Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ter Stane Bergant, predsednik Društva lastnikov gozdov Gore

Na novinarski konferenci so sodelovali (od leve): podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, predsednik KGZS Cvetko Zupančič,Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ter Stane Bergant, predsednik Društva lastnikov gozdov Gore

Škode po divjadi in zvereh v kmetijstvu in gozdarstvu se stopnjujejo, zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) podpira aktivnost Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki je doslej zbrala podpise več kot 50 nevladnih organizacij, ki zahtevajo zmanjšanje števila divjadi in zveri. Ob tem na KGZS poudarjajo, da so podobno peticijo zbiranja podpisov izvedli tudi sami pred dvema letoma in zbrali več kot 6.500 podpisov posameznikov.

Prekomerna namnožitev jelenjadi in divjih prašičev ter pretirana zaščita velikih zveri v zadnjih desetletjih povzroča nevzdržno stanje in daljnosežne negativne posledice na podeželju. Ukrepi, ki skušajo zmanjšati škode, kot so na primer pastirski psi, ograje, pastirji in drugo, so marsikje težko ali sploh neizvedljivi, zato posledično tudi neučinkoviti; so negospodarni in neskladni s tradicionalnimi načini kmetovanja in upravljanja z gozdovi.

Trenutno stanje je uvodoma orisal Stane Bergant, predsednik Društva lastnikov gozdov Gorenjske in predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije:

Evropa meni, da Slovenija zelo dobro skrbi za zveri, o težavah, ki jih imamo na podeželju z njimi, pa v Evropski uniji premalo vedo. Zato smo se štiri nevladne organizacije (Združenja ekoloških kmetov Gorenjske, Priznana rejska organizacija za avtohtono cikasto govedo, Zveza lastnikov gozdov Slovenije ter Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije) v jeseni odločile, da na občnih zborih različnih nevladnih organizacij v kmetijstvu zberemo podpise za podporo zmanjšanju števila divjadi in zveri v Sloveniji. Doslej je peticijo podpisalo 51 organizacij. Ocenjujemo, da prek njihovih članov in družinskih članov ter drugih podpornikov to predstavlja okrog pol milijona državljanov Slovenije, kar je število, ki ga bo politika pri oblikovanju zakonodaje morala upoštevati.« V zvezi s tem vprašanjem je predsednik KGZS Cvetko Zupančič nadaljeval:

Odkar obstaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, pa seveda še od prej, se težava z divjadjo in zvermi samo stopnjuje. Stanje se slabša, ker se z divjadjo in zvermi ne upravlja dobro, zato se le-te razmnožujejo nenadzorovano. Glede na škode hitro ugotovimo, da so določene populacije divjadi in zveri preštevilne za ta prostor. To dokazuje tudi včerajšnji dogodek v Lomah pri Črnem vrhu nad Idrijo, kjer je trop volkov pokončal več kot 40 glav drobnice. Takih dogodkov tisti, ki zagovarjajo sedanje stanje, ne zaznajo ali nočejo zaznati. V zvezi s to perečo temo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije organizirala številne aktivnosti. Predlani smo zbirali podpise - peticijo za učinkovitejše ukrepanje proti škodam, ki jih povzročajo divjadi in zveri, in zbrali več kot 6.500 podpisov. Organizirali smo posvete, okrogle mize in sestanke s predstavniki vlade, vendar se je potem vedno ustavilo pri pristojnih ministrstvih. O sobivanju z divjadjo in zvermi lahko govori tisti, ki dejansko z njo živi, ne pa tisti, ki jih gleda od daleč. Poudarjam, da kmetje želimo, da se divje živali ohranijo, vendar mora biti številčnost znosna,« je povzel stanje Zupančič. Nad upravljanjem z divjadjo in velikimi zvermi so razočarani tudi v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, saj predsednik Marjan Hren pravi, da na plečih še vedno nosimo nahrbtnik iz preteklosti.

Zakonodaja ni usklajena z evropsko, zato pričakujemo in zahtevamo, da bo nova vlada uredila zakonodajo, v pripravo pa mora bolj vključiti tiste, ki živimo na podeželju in najbolj poznamo stanje.« Podpredsednik Sindikata kmetov Roman Žveglič meni, da mora država biti dober gospodar, zato mora vzpostaviti register divjih živali, podobno kot kmetje za domače živali, nadalje mora spremljati njihovo stanje in v primeru škod to primerno poplačati.  Sicer pa podpisniki peticije (v prilogi), ugotavljajo, da neustrezna in neučinkovita politika na tem področja povzroča izgubo motivacije za kmetovanje pri mladih, kar je eden večjih vzrokov za prenehanje kmetovanja na več kot 1000 kmetijah na leto v Sloveniji, opuščanje gospodarjenja in paše na planinah, zaraščanje in izgubo kmetijske kulturne krajine, siromašenje biotske raznovrstnosti na gorskih, hribovitih in kraških območjih, nevarnost izgube ogroženih avtohtonih slovenskih pasem domačih živali, omejevanje paše, nezadostno, počasno in selektivno obnovo gozda, predvsem jelke in plemenitih listavcev ter drugih.  Podpisniki peticije, 51 nevladnih organizacij, zato zahtevajo, da Slovenija vzpostavi zakonodajni okvir za upravljanje populacij lovne divjadi in da Evropska unija ter Slovenija vzpostavita zakonodajni okvir za upravljanje velikih zveri v okvirih, ki bodo omogočali stabilno kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri