Do pavšalnega nadomestila so upravičene le tiste storitve, ki so bile opravljene v okviru strojnega krožka

Možnost pridobitve pavšalnega nadomestila je pravica, ki jo uveljavlja veliko število kmetij, kar okrog 33.000. Pavšalno nadomestilo je pribitek neto ceni, ki ga za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - OKGD (torej tiste, ki je obdavčena na podlagi katastrskega dohodka) lahko uveljavljajo kmetje, ki imajo veljavno dovoljenje za pavšalno nadomestilo, kadar je kupec teh pridelkov identificiran za namene DDV. To možnost imajo slovenski kmetje že od leta 1999. Sprva je pribitek znašal 4 %, zdaj pa kar 8 %.

Z letom 2018 bodo na tem področju uveljavljene nekatere bistvene spremembe. Seznam pridelkov in storitev je korigiran z novostmi na področju dohodninske zakonodaje. Za kmetijske in gozdarske storitve je izrecno zapisano, da so do pavšalnega nadomestila upravičene le tiste, ki so bile opravljene v okviru strojnega krožka. Če prej omenjene kmetijske in gozdarske storitve kmečko gospodinjstvo ne opravi v okviru strojnega krožka, namreč ne gre za dobave, opravljene v okviru OKGD. Za posamezne skupine pridelkov ni več pogoj velikost kmetijskih oz. gozdnih zemljišč (ni več predpisana najmanjša površina) ali število čebeljih panjev, pač pa je pogoj le, da ima kmečko gospodinjstvo najmanj 200 evrov dohodkov iz OKGD ter da ima v uporabi ustrezna kmetijska in gozdna zemljišča oziroma čebelje panje. Za kmetijska zemljišča se upošteva podatek davčnega organa za potrebe zadnje odmere dohodnine (torej zemljišča v lasti, uradnem najemu ali pripisana z vlogo za določitev dejanskega uporabnika, ne bo pa več možno naknadno dokazovati uporabe zemljišč z drugimi dokazili).

Pridobljeno dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila bo odslej veljalo do preklica. Upravičencem, ki imajo za leto 2017 veljavno dovoljenje, bo FURS to podaljšal po uradni dolžnosti  do preklica. Novi upravičenci bodo lahko vlogo oddali po 1. januarju 2018. Davčni organ bo dovoljenje preklical, če upravičenec do konca januarja ne bo oddal obračuna pavšalnega nadomestila za preteklo leto. Dovoljenje bo davčni organ preklical tudi v primeru, ko bo imetnik dovoljenja uveljavljal pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev. Pomembna novost je, da bo v teh dveh primerih upravičenec kaznovan do konca koledarskega leta, saj bo lahko znova zaprosil (oddal vlogo) za pridobitev dovoljenje šele za naslednje leto.

Primer: če bo imetniku dovoljenja le to preklicano v februarju 2018, ker ni oddal obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2017 (rok za predložitev obračuna za leto 2017 je do 31. 1. 2018), bo lahko znova zaprosil za dovoljenje v letu 2019. Prav tako bo dovoljenje preklicano kmečkemu gospodinjstvu, če ne bo več izpolnjevalo pogoja 200 evrov dohodkov iz OKGD ali če bo preseglo 7.500 evrov. V slednjem  primeru se mora namreč obvezno identificirati za namene DDV oziroma FURS tako kmečko gospodinjstvo identificira za namene DDV po uradni dolžnosti. Pavšalno nadomestilo se prekliče tudi v primeru prostovoljne identifikacije za namene DDV kateregakoli člana kmečkega gospodinjstva ali v primeru odločitve za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov (ne več na podlagi katastrskega dohodka). Dovoljenje se prekliče tudi, če imetnik dovoljenja obvesti FURS, da ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila. Kupec mora po novem veljavnost dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila preveriti ob vsaki dobavi, saj lahko uveljavlja odbitek pavšalnega nadomestila le za dobave, ki so mu jih opravili  kmetje – imetniki veljavnega dovoljenja za pavšalno nadomestilo. Sicer pa je nepravilno obračunan znesek DDV po DDV zakonodaji obravnavan kot davčni prekršek.