Ključne besede: Ptičja gripa, Aviarna influenca

Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) diagnosticirali aviarno influenco. Gre za podtip H5N8. Glede na znake, ki so se pojavili pri živalih predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.

Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem.

Pojavlja se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1.
Zemljevid pojavov HPAI je dosegljiv na: spletni strani Komisije.

Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi.
Zaradi tveganja, ki ga širjenje HPAI predstavlja za reje perutnine, je treba dosledno izvajati biovarnostne ukrepe.

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastilom.

Možno nevaren pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Glede na situacijo in posledice, ki jih ima pojav HPAI v rejah perutnine (pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in proizvodi,...), rejcem perutnine svetujemo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo.

• Preprečite stik divjih (hipotetično okušenih) živali z domačo perutnino

Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu.

• Vodna zajetja, ki služijo za napajanje zavarujte, da se ne okužijo z izločki divjih ptic

Vodna zajetja na prostem se pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali, se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam.

• Če vodnega zajetja ne morete zavarovati pred divjimi pticami, potem je potrebna obdelava vode pred napajanjem rejne perutnine

Pri oskrbi perutnine z vodo s površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop tudi divje vodne ptice, je potrebno vodo pred uporabo obdelati: prekuhavanje vode; uporaba filtrov za odstranjevanje patogenih mikrobov – tudi virusov); UV razkuževanja ali dodatek kemijskih substanc, kot je klor – po navodilih proizvajalca.

• Prepoved vstopa v rejo, posebno še, če niso nujni

Omejite stike nepooblaščenih oseb s perutnino in njihov vstop v prostore, kjer je nastanjena perutnina. Upoštevajte biovarnostne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino: namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok.

Spremljajte stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali), o tem čim prej obvestite veterinarja.