Ključne besede: biodinamika, kmetovanje, okrogla miza

Sonaravno kmetijstvo je kmetijstvo, ki stremi trajnostnemu in ekološko uravnoteženemu pridelovanjuu hrane ter skrbi za dobrobit živali okolja in lokalnih skupnosti. Zvone Černelič, biodinamični kmet, je povedal, da je biodinamični način enostavno ta, ki ne škoduje ne ljudem ne živalim. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je poudaril, da je zelo pomembna dobrobit živali, diveziteta, krepitev lokalnih skupnosti , ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na ekonomsko učinkovitost: “Zelo pomembna je ekonomska varnost kmetov, predvsem za tiste, ki živijo samo od prodaje svojih produktov.” Katja Temnik, Zeliščni vrt Majnika, je dejala, da lahko biodinamiko primerjamo z delovanjem človeškega telesa: “Če uničujemo en svoj organ, vemo, da celoten organizem ne dela. Ljudje smo del organizma narave. Moramo delati tako, da bo ta organizem zdrav.” Dodala je še, da sta pomembna razum in razsodna moč, da človek ne uničuje tistega, kar mu daje kruh.

Delež sonaravnega kmetijstva v Sloveniji je majhen. Dr. Martina Bavec, FKBV, Univerza V Mariboru,  je povedala, da smo v Sloveniji do 2006 imeli liearno rast biodinamike, potem pa je bolj ali manj sledila stagnacija: “Številne sosednje države so nas prehitele. Kljub temu, da smo na desetem mestu med državami članicami Evropske unije. V Sloveniji imamo ogromen potencial za razširitev, globalne podpore v tej smeri pa ni. Nekateri členi v verigi so zatatajili. Ekološki kmetje niso, strokovne institucije nismo, saj smo vzpostavile certificiranje. V verigi imamo zato še veliko dela.”

Tomislav Gjerkeš iz Društva za permakulturo je dejal, da je vzrok počasnega naraščanja biodinamike v Sloveniji konflikt med tokom kapitala, ki prevladuje nad človeškim narodom in med ozaveščenostjo ljudi, ki je še relativno nizka. Aleš Fister iz Zdeksa je dodal, da  v Sloveniji kmet ni spoštovan poklic: “Naša zgodovina nam tudi pove, zakaj je tako. Generacija mojih staršev je vedno govorila, pojdi se učiti, da ne bo treba delati. Kmet bi moral biti enako veljaven poklic kot zdravnik. Če tega ne bomo presegli, ne bomo mogli naprej.” Nizko povpraševanje potrošnikov je ena od ključnih over za hitrejšo rast sonaravnega kmetijstva, druge so pomanjkanje znanja, pomanjkanje finančnih spodbud, obstoj obstoječih praks – kmetje se namreč pogosto držijo obstoječih praks kmetovanja, ker jih dojemajo kot zanesljive. Roman Žveglič, predsednik KGZS je povedal, da biodinaike ne bomo povečali s kakšnim dekretom ali zakonom, ampak je treba po njegovo spodbujati dobre prakse: “Smo zelo visoko po neintenzivnosti. Slovensko kmetijstvo je nasploh neintenzivno, če samo pogledate dejstvo, da imamo povsod po državi pitno vodo. Kmetje smo sicer zelo konzervativni, starejšo generacijo bomo težko spreobrnili, treba se je usmeriti na mlajšo generacijo.” Dr. Matjaž Turinek, biodinamična kmetija Zlate misli, je ob tem opozoril, da ob vsem znanju in izkušnjah ni enostavno biti biodinamični kmet: “Iz leta v leto se soočaš s pridelavo, trženjem, prodajo, pa tudi s spremembami, na katere nimamo vpliva. Kako kot kmet priti do neke stabilnosti in navdušenja do kmetovanja?” Zvone Černelič pa je dejal, da je za povečanje biodinamike treba začeti pri otrocih, študentih, da se zavedanje poveča in da posledično potrošniki začno pritiskati nak kmete: “Poleg tega je treba konvencionalne kmete pripeljat na ekološko. Tu se stvari premikajo. Slovenija bi lahko bila še bolj ekološka. Moramo imeti visoke cilje.”

Govorci so se strinjali, da reševanje vseh našetetih in še mnogih drugih izzivov zahteva sodelovanje z vsemi deležniki, vključno z odločevalci, kmeti in potrošniki. Spodbujanje ozaveščenosti o koristih sonaravnega kmetijstva, izboljšanje finančnih spodbud za kmete in zagotavljanje izobraževanja ter usposabljanja so nekateri od načinov, kako lahko družba prispeva k spodbujanju sonaravnega kmetijstva.