Od leve proti desni: Janja Virant, dr. Jože Podgoršek, Janez Cigler Kralj, Anton Jakopič, Janez Jakopič, Robert Božič

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v sklopu 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje 2026, sodelovala s pripravo vsebinske okrogle mize, ki naslavlja enega ključnih in najbolj čustvenih mejnikov v življenju vsakega kmeta – predajo družinskega posestva naslednji generaciji. Pod naslovom KO SE UMAKNEŠ, DA NEKAJ ZRASTE, je pogovor o človeški plati in izzivih prenosa na družinskih kmetijah, vodil Robert Božič. Dogodek smo zasnovali v obliki enourne oddaje, ki bo predvajana po valovih radia Ognjišče v oddaji Pogovor o, v sredo 14. 10. 2026 ob 17.00. Od takrat naprej bo dostopna tudi na Youtube kanalu.

Ključne besede: okrogla miza, prenosnik, prevzemnik, kmetija, F3Ž

Avtor: Tatjana Vrbošek

Osrednja gosta in primer dobre prakse sta bila Anton in Janez Jakopič, prenosnik in prevzemnik kmetije Jakopič iz Dobrepolja. O tem, kako probleme kmetij vsakodnevno rešujejo v pravni službi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je govorila Janja Virant. Kaj pri tem lahko pomaga Kmetijsko gozdarska zbornica je predstavil njen predsednik dr. Jože Podgoršek. Kaj so cilji aktualne politike pa minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj.

»V okviru brezplačne pravne pomoči, ki jo nudimo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, se vsakodnevno srečujemo s tegobami in vprašanji naših članov. Ena izmed zelo pomembnih tem je prenos kmetije, kmetijskega gospodarstva. In če razmišljamo, kaj je pri tem bistveno, je zagotovo to pogovor za družinsko mizo, pogovor, ko se vsi usedejo, odprejo vprašanja in skrbi ter poskušajo najti dogovor.

Gre za večplasten proces. Pomembno je, da se naslovijo vse skrbi, da sta slišani ena in druga stran, da se poleg samega prenosa lastninske pravice naslovijo še vsa druga vprašanja. Recimo, v povprečju je prenosnik še vedno v delovno aktivni dobi, ima še kar nekaj časa, da izpolni pogoje za starostno upokojitev. Glede tega smo v preteklosti imeli zanimiv vzporeden ukrep, ki je reševal tudi to obdobje, ko je prenosnik že predal premoženje do časa, ko je bil opravičen do pokojnine. Zdaj tega ni in je zelo pomembno, da se razreši vprašanje socialnih vidikov prenosnika, kako bo s plačilom prispevka, kako bo s siceršnjo finančno podporo, tako prenosnika kot žene, moža, partnerja.

Včasih prenosnika skrbi prihodnost v smislu nerazumevanja znotraj mlade družine, če se ta razide, kaj bo potem. Vse to je potrebno razčistiti in zapisati. V povprečju seveda družine temeljijo na dobrih odnosih, ampak življenje marsikaj prinese in prav je, da se pretehta vse možnosti, ustrezno dogovorili in zapišemo. Šele takrat, ko se družina o vsem dogovori, se za zapis vsega tega najdejo pravne rešitve. Tako da, kljub občutku, zakaj bi mi to zapisovali, saj vendar se razumemo, je na dolgi rok zelo smiselno, da se to ustrezno zapiše in pravno uredi,« je situacijo predstavila Janja Virant.

Na družinski kmetiji Jakopič povezano sodeluje več generacij. Ljudje zelo pohvalijo njihovo odlično mleko, odlične mlečne izdelke, ponujajo tudi moke, kaše iz svojih žit. Pri njih lahko nabavimo krompir, naročimo tudi drva. Poleg tega opravljajo dobršen del strojnih uslug za ostale kmete v okolici. Gre za srednje veliko slovensko kmetijo, precej razdrobljeno s prevelikim številom majhnih parcel, katerih obdelovanje je velik strošek. Večino izdelkov prodajo doma in direktno kupcem.

Kar se tiče prenosa kmetje prenosnik Anton Jakopič pravi: »Od prvega začetka, ko sem kmetijo prevzel, sem vedel, da jo bo treba tudi predati naprej, novi generaciji. In pravzaprav sem začel razmišljati o tem, ko se mi je rodil peti in zadnji otrok Janez. Zdel se mi je pravi za naslednika in bilo je praktično, ker so ostali že imeli fakultete, bili samostojni. Najprej ni bil posebno navdušen, a kasneje je šel študirat živinorejo in se usmeril v kmetijo. Želel sem, da kmetijo prevzame čim prej.

Našim otrokom je bilo vedno jasno, da kmetijo prevzame eden, da ne morejo pričakovati ne vem kakšnih deležev. Vsi so končali fakultete, vsi so imeli svoje poklice in so se sposobni preživljati. Moram reči, da so se nekoč tudi moje sestre odpovedale vsakemu deležu. Tako so se tudi moji ostali otroci odpovedali deležem v korist brata. Vse smo zapisali in uredili s pogodbo. S soprogo imava pravico do stanovanja, da mora za naju skrbeti v primeru oslabelosti, lastnino sva predala v celoti in nismo kaj dosti komplicirali.

Kar se tiče gospodarjenja na kmetiji, je zdaj ta v rokah mladega gospodarja, ki sprejema odločitve. Odloča se drugače kot bi se jaz in običajno se izkaže kot bolje. Zmeraj je treba pustiti mladim, da svoje ideje razvijajo in delajo naprej. Ne bodo delali tako kot smo mi, delajo drugače. Kmetovanje danes je nasploh drugačno, drugačno tehnologijo se uporablja.«

Nadvse zanimiva je izjava prevzemnika Janeza Jakopiča za vse tiste, ki razmišljajo o prevzemu kmetije. Pravi takole: »Če vam to delo odgovarja, če se s tem načinom življenja poistovetite, potem je pač treba iti v to na polno. Ne tako, da imaš zraven nek drug poklic/službo, pa delaš kmetijo za hobi, ker to na dolgi rok ne bo prineslo zadovoljstva - ne tu, ne tam. Jaz mislim, da je treba kmetovanja lotiti zares in ne se bati postati »velika kmetija«. Ni pomembno ali je velika po površini ali po obsegu pridelave, ali po dohodku. To ni pomembno, a če hočeš od kmetije živeti, moraš imeti določen ekonomski obseg. Kako ga dosežeš, ali z dodano vrednostjo ali z obsegom pridelave, to je nepomembno. Vsakdo mora najti nek poslovni model. A moraš pa iti v to na polno. Ne samo tako - bom pa imel kmetijo, ker pač so mi jo dali ta stari.«

Da velikokrat dobi vprašanje kaj bo zbornica naredila, da bo več mladih na kmetiji, je izpostavil njen predsednik dr. Jože Podgoršek. »Brez družine ni ukrepov, ki bi lahko naredili mlade prevzemnike, vsaka družina mora vzgojiti mladega naslednika. Tukaj ne gre za razpis na Zavod za zaposlovanje, pa bo nekdo prišel. Tu gre za vzgojo. Kmetovanje je življenjski stil, to ni služba. Če naslednika ne vzgojimo doma, ga ni ukrepa, ki bi nekoga prepričal, da prevzame ta stil življenja. Ne zgolj kmetijo, stil življenja. In zato je družina tukaj še vedno na prvem mestu. Ko hodim po terenu in srečam večgeneracijske kmetije - stari starši, aktualni lastniki, majhni otroci, to zagotavlja nasledstvo tudi za naprej. Te kmetije so ambiciozne, te kmetije so žive, vlagajo, investirajo in živijo. Dobre primere imamo tako na gorskih kot na ravninskih območjih.«

Ob tem je poudaril pomen Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS, ki igra neprecenljivo vlogo na terenu, saj kmetijski svetovalci območnih Zavodov KGZS s kmečkimi družinami pogosto razvijejo dobre, prijateljske odnose. To medsebojno zaupanje in dobro poznavanje situacije sta izjemno pomembna predvsem takrat, ko se kmetija sooča z razvojnimi vprašanji kot so odločitev o prevzemu kmetije, iskanje novega ekonomskega odboja in dolgoročni finančni razvoj.

Svetovalna služba je tako pravi prostor za razvojni razmislek in viharjenje možganov, še preden nastopijo pravna vprašanja. V kolikor se izkaže, da kmetija potrebuje celostno podporo, lahko javna služba organizira skupinski obisk različnih strokovnjakov, od agrarnih ekonomistov do ožjih specialistov za posamezne panoge. Ta bogat prenos desetletij izkušenj in strokovnih informacij pa se na koncu smiselno zaokroži tudi z operativno pomočjo pri pisanju vlog za prevzem kmetije ali investicijske razpise, s čimer svetovalci kmetijam pomagajo izbrati in oblikovati optimalno pot za prihodnost.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je poudaril, da je prenos kmetij na mlajše generacije eden ključnih izzivov slovenskega kmetijstva, ki zahteva premišljen, odgovoren in sistemski pristop. Dodal je, da je prav generacijska pomladitev kmetov eden ključnih ciljev v njegovem mandatu: »Če bomo kmetu vrnili ugled in dostojanstvo, ga razbremenili ter mladim dali jasno vizijo, v kateri bo čas tudi za zasebno življenje, bo življenje na kmetiji postalo privlačnejše. Tako bo lažje najti prevzemnika ali prevzemnico, saj je leto žensk v kmetijstvu in tudi hčere pogumno stopajo v ta poklic. Verjamem, da lahko skupaj ustvarimo boljšo, lepšo in predvsem stabilnejšo prihodnost slovenskega kmeta.«

Izpostavil je, da imajo mladi danes drugačna pričakovanja kot pred 40 leti. Želijo si kakovostno življenje in starejša generacija mora to razumeti. Naloga države je, da ustvari pogoje, v katerih mladi vidijo prihodnost v kmetijstvu, ter da podpira tiste, ki že razmišljajo o pravočasnem prenosu kmetije. Dotaknil se je tudi podpore za upokojene kmete ter poudaril, da je treba finančno stabilnost starejših ob predaji kmetije urediti celovito in premišljeno.

Minister je opozoril, da se marsikje pojavljajo težave v odnosih, nerazumevanje ali preobremenjenost, kar lahko vodi v opuščanje kmetijstva na strani mladih. »Ključno je, da se o teh vprašanjih odkrito pogovarjamo in da se na družinskih kmetijah ohranjajo zdravi odnosi. Pri tem ima pomembno vlogo Kmetijsko gozdarska zbornica, ki s strokovnimi, svetovalnimi in psihosocialnimi programi pomaga kmetom pri iskanju ravnotežja med delom, odgovornostmi in družinskimi odnosi. Delo ne sme biti vedno na prvem mestu; tudi pogovor, razmislek in iskren očitek so del zdravega kmetijskega življenja.«

Na vprašanje glede financiranja skupne kmetijske politike Evropske unije v novem finančnem obdobju, ki bo predvidoma okrnjeno je poudaril, da je za Slovenijo z vidika naložb v varnost države bistveno vlaganje v proizvodnjo hrane in krme za živali, zato je treba na kmetijsko politiko gledati širše. Posebej je izpostavil pomen družinskih kmetij za demografsko prihodnost Slovenije.