Ogled primerov dobre prakse na območju KGZS – Zavoda Nova gorica

Ogled primerov dobre prakse na območju KGZS – Zavoda Nova gorica

JSKS, Zbornica svetuje, Sporočila za javnost, Kmetijske podpore, Živinoreja, Rastlinska pridelava, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje  | 
Goriška Brda so primer, kjer je KGZS - Zavod Nova gorica sodeloval v različnih projektih sodelovanja in povezovanja.  Foto: Polona Starc

Goriška Brda so primer, kjer je KGZS - Zavod Nova gorica sodeloval v različnih projektih sodelovanja in povezovanja. Foto: Polona Starc

Sredi maja so se člani specialistične skupine za razvoj podeželja pri KGZSudeležila ogleda primerov dobrih praks v Goriških Brdih.

Ključne besede: KGZS - Kmetijski zavod Nova Gorica, dobre prakse Goriška Brda

Najprej smo se udeležile strokovnega kolegija, kjer so nam najprej predstavniki KGZS – Zavoda GO sprejeli v njihovem Sadjarskem centru v Biljah. Barbara Trunkelj iz KGZS je predstavila poslanstvo skupine za razvoj podeželja in izpostavila delovanje po sistemu od spodaj navzgor in pomoči uporabnikom svetovanja – kmetom.

Darja Zadnik iz KGZS – Zavoda GO je na kratko povzela, kako je zavod sodeloval v projektih skozi obdobja (Phare, Interreg, Sapard, itd.). Posebej je pohvalila ukrep Sodelovanje in pomen dejstva, da imajo kmetije možnost enakovredno sodelovati kot partnerji.

Joži Cvelbar iz MKGP je na kratko pojasnila, kaj naj bi inovacijska podpora in inovacijsko posredništvo bila in predstavila sistem AKIS. Izpostavila je, da ni evidentiranih potreb kmetovalcev in lastnikov gozdov po raziskavah in prenosu znanja. Pojasnila pa je še zahteve Evropske komisije, da je potrebno dopolniti Strateški načrt za obdobje 2023 – 2027 v delu, ki se nanaša na inovacijske posrednike, in bolj natančno navesti, kaj že imamo in kaj še potrebujemo.

Nato smo se odpeljali v vas Šmartno, ki je dobila ime po cerkvi Svetega Martina, katere zvonik je bil prvotno trdnjavski stolp. Sicer se je ohranilo pet obrambnih stolpov. Obnova vasi je trajala več desetletij. Gre za zeleno destinacijo, usmerjeno v turizem z lepo ohranjeno arhitekturo in statusom kulturnega spomenika.

Uvodoma nam je Direktor KGZS – Zavoda GO Branimir Radikon predstavil dejavnosti zavoda in izpostavil območje Goriških Brd, kjer se pod vplivom mediteranskega podnebja goji vinska trta, češnje in drugo sadje ter oljke. V preteklosti je bilo to revno območje, iz katerega so prebivalci hodili na delo čez mejo v Italijo. Zdaj so tu obsežni vinogradi in oljčniki ter sadovnjaki. Goriška Brda so primer, kjer je zavod sodeloval v različnih projektih sodelovanja in povezovanja na lokalnem in čezmejnem nivoju.

Nato pa smo se odpeljali do Medane na Domačijo Belica (https://www.belica.si/), kjer smo preizkusili tradicionalne briške jedi (na fotografijah sta zeliščna frtalja in pršut z belo polento). 

Belica je sprva delovala kot kmetija z dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji, zdaj pa je v organizacijski obliki samostojni podjetnik, ker omejitve, ki jih prinaša dopolnilna dejavnost na kmetiji, niso več ustrezale obsegu poslovanja. Za trženje uporabljajo vse moderne poti in platforme.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila zgrajena zadružna klet v Dobrovem, ki je bila največja in najsodobnejša v Jugoslaviji z veliko količino kakovostnega vina. V devetdesetih letih 20. stoletja se je začel razvoj zasebnega kletarstva. Briški vinarji proizvajajo vrhunska vina, ki jih izvažajo po celem svetu. Ta vina imajo tudi najvišja priznanja.

Pripravile:

Polona Starc, Darja Jeriček, Mojca Krivec

Nazaj

Prihajajoči dogodki