Odsotnost z dela in bolniški stalež zaradi koronavirusa

Odsotnost z dela in bolniški stalež zaradi koronavirusa

Zbornica svetuje, Zaposlitev in sociala  | 
Odsotnost z dela in bolniški stalež zaradi koronavirusa

Vprašanja glede morebitnih odsotnosti z dela zaradi trenutne situacije v državi – koronavirus in navodila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

V vezi vprašanj, ki se pojavljajo s terena, in sicer glede morebitnih odsotnosti z dela zaradi trenutne situacije v državi – koronavirus, v nadaljevanju v celoti objavljamo informacijo objavljeno na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Hkrati dodajamo, da se informacija nanaša zgolj na zavarovane osebe, kar pomeni, da do nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela zaradi morebitne izolacije niso upravičeni tisti izvajalci del, ki dela na kmetijah ne opravljajo podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa v okviru drugih veljavnih oblik dela (npr. pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu,…). Slednji namreč za tovrstno pravico niso zavarovani. Prav tako do nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi morebitne odrejene izolacije (okužba s koronavirusom je pri osebi potrjena) ni upravičen kmečki zavarovanec, ki je zavarovan za ožji obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Kmetje kot delodajalci imajo možnost svojim delavcem odrediti »čakanje na delo doma«. V slednjem primeru je zavarovana oseba upravičena do nadomestila v breme delodajalca, ker ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca (npr. odpovedi gostov na turističnih kmetijah). V vezi tega pojasnjujemo, da je v postopku sprejema interventni zakon, na podlagi katerega bodo tudi kmetje kot delodajalci upravičeni do delnega povračila stroškov, ki bi jim utegnil nastati, zaradi nezagotavljanja dela delavcem ter hkrati dolžnosti plačila nadomestila plače.

Pojasnilo ZZZS

  1. Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

Za osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih. 

  1. Odsotnost z dela ZBOLELE oziroma OKUŽENE osebe

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje.

Izjeme

Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

  • delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.
Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trženje in promocija

Prijavite se Sejem Narava zdravje 2020

21. 10. 2020 ob 09:00 - 24. 10. 2020 do 18:00

Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

51. sejem za zdrav življenjski slog Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču bo potekal od 21. do 24. oktobra letos. 

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri