Danes je začel veljati Pravilnik o kakovosti in označevanju medu, ki v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive (EU) 2024/1438. Ključna novost prinaša bistveno bolj pregledno označevanje porekla mešanic medu, saj bodo morali proizvajalci in polnilci na embalaži navesti vse države porekla medu ter njihove deleže v padajočem vrstnem redu. KGZS ob tem poudarja, da imajo potrošniki pravico do enako jasnih informacij tudi pri drugih živilih, zato si na evropski ravni prizadeva za preglednejše označevanje porekla hrane.

Ključne besede: med, poreklo, jasno, vsa živila

Doslej so bile mešanice medu pogosto označene zgolj z navedbo »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«, kar potrošnikom ni omogočalo jasnega vpogleda v dejanski izvor izdelka. Nova ureditev potrošnikom omogoča informirano izbiro in večjo preglednost pri nakupu medu.

Nova ureditev predstavlja tudi pomemben uspeh slovenskega čebelarstva in dolgoletnih prizadevanj Čebelarske zveze Slovenije. Prav Čebelarska zveza Slovenije je že leta 2018 začela pobudo za natančnejše označevanje porekla mešanic medu ter jo skupaj s slovenskimi institucijami in evropskimi partnerji vztrajno zagovarjala na ravni Evropske unije. Po več letih prizadevanj je bila pobuda vključena v evropsko zakonodajo, zato začetek veljavnosti novih pravil predstavlja enega največjih dosežkov slovenskega čebelarstva na evropski ravni in pomembno zmago za pravico potrošnikov do informirane izbire.

Gre za pomemben korak v smeri večje transparentnosti na evropskem trgu hrane ter dokaz, da lahko usklajena prizadevanja stroke, kmetijstva in države prinesejo konkretne spremembe v korist potrošnikov.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ob tem poudarjamo, da bi morale podobne rešitve veljati tudi za druga živila. Prav zato je KGZS maja letos evropski poslanki Romani Tomc simbolno predala pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju označevanja izvora živil po vzoru nedavno sprejete evropske ureditve za med. Pobuda predvideva, da bi bilo po vzoru medu tudi pri predelanih živilih jasno navedeno poreklo posameznih sestavin in njihovi deleži.

Danes namreč številni izdelki – od mesnih izdelkov, sirov, jogurtov in gotovih jedi do drugih predelanih živil – nosijo zgolj splošne oznake porekla, ki potrošniku ne omogočajo jasnega vpogleda v izvor surovin. KGZS meni, da imajo potrošniki pravico vedeti, od kod prihaja hrana, ki jo kupujejo, in pod kakšnimi standardi je bila pridelana ali predelana.

Jasnejše označevanje porekla ne pomeni le večje preglednosti za potrošnike, temveč tudi krepitev zaupanja v prehransko verigo, spodbujanje lokalne pridelave hrane ter bolj poštene pogoje za evropske in slovenske kmete. Hkrati prispeva k večji prehranski varnosti, prehranski suverenosti in možnosti informirane izbire, ki je temelj zaupanja med potrošniki in proizvajalci hrane.

Uveljavitev novih pravil za označevanje medu dokazuje, da so spremembe mogoče. KGZS bo zato tudi v prihodnje aktivno zagovarjala rešitve, ki bodo potrošnikom omogočile informirano izbiro ter zagotovile večjo preglednost pri označevanju porekla vseh živil.