Ključne besede: Podeželje v mestu, kmetijstvo, trženje kmetijskih pridelkov, povezovanje podeželja z mestom

Ne glede na starost je september vedno v znamenju pričetka šole, čeprav vsi ne potrebujemo nove torbe in šolskih potrebščin. Po dveh mesecih, ko se ni nič takega dogajalo in se je zdelo, da so vsi na počitnicah, vse ponovno zaživi.

Ljubljana, Pogačarjev trg in Podeželje v mestu. Zelo zgodaj, v mraku, med pršenjem dežja, se postavljajo stojnice za predstavitev dobrot slovenskega podeželja. Okoli njih hodijo kmetje in nanje nameščajo pridelke. Veliko dela in izkušenj je potrebnih, da hrana zraste. Veliko inovativnosti in poguma, da se jo proda.

Vse v pričakovanju skrivnostnih ljudi, ki prihajajo na Podeželje v mestu. Prihajajo s spoštovanjem do kmetov in kmetijstva, z željo po ohranjanju in spoznavanju podeželske kulinarike, z željo poklepetati s pridelovalci hrane in začutiti utrip življenja na podeželju. Radovedno si ogledujejo ponudbo. Gledajo, okušajo, se pogovarjajo in kupujejo. Čudoviti ljudje, ki cenijo domače. Veseli, da je v mesto ponovno prišlo podeželje. Tokrat v barvah in okusih jeseni. Veselje na eni strani in velika odgovornost ter skrb na drugi, si pri pridelavi hrane podajata roke.

Zgodba septembrskega Podeželja v mestu je nastajalo v sodelovanju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Ljubljanskih parkirišč in tržnic, Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V dežju in soncu so plesali in godli člani folklornega društva Groblje. Dogodek je povezoval France Peternelj.

In kaj so povedali tisti, ki so Podeželje v mestu doživeli?

»V Ljubljani smo predstavljali območje solčavskega in Logarske doline. S poudarkom na društvu Bicka, ki združuje ljubitelje filcanja in polstenja, Logme Art z unikatni izdelki iz lesa in centrom Rinka, ki povezuje celotno turistično območje Logarske doline in Solčavskega. Center Rinka je javni zavod in je financiran z lokalnih skupnosti. Ustanovljen je bil pred 5 leti, s pomočjo Evropskih sredstev smo obnovili hišo v kateri je turistični center, manjša restavracija in trgovinica z domačimi izdelki. Smo podporna infrastruktura našim domačim pridelovalcem.

Na solčavskem je še vedno aktivnih 50 kmetij, zelo malo je opuščenih, povsod so mladi nasledniki. Savinjska je znana kot ena od začetnih regij razvoja kmečkega turizma v Sloveniji. Danes je na tem območju 15 turističnih kmetij. Povprečna nadmorska višina kmetij je na 1000 metrih, povprečna velikost je 120 ha. Glede na to, da je povprečna slovenska kmetija velika 6 hektarov, so to popolnoma druge razsežnosti. To nas dela drugačne. Kmetijstvo, gozdarstvo in turizem so panoge tega območja. Območje je živo in tudi zato turistično tako zanimivo. Logarska dolina je bila že vedno znana kot zdrava lokacija, je izhodišče poti v Kamniško-Savinjske Alpe, se pa seveda na razvoju turizma intenzivno dela,« je povedala direktorica Centra Rinka Mateja Brlec Suhodolnik.   

V zahvali po dogodku pa zapisala: »Bilo nam je lepo in to je ključno, da se vsi vključeni počutimo dobro. Dobro počutje se zrcali na predstavitvi in zgodi se dogodek »o ljudeh za ljudi«. Osnovni namen promocije in predstavitve je bil dosežen. Tudi trženje ni bilo zanemarljivo. Otroci Ana, Adam, Jure in Matija so bili ena velika pika na en velik i. Vse čestitke in zahvala  njim in vsakemu posebej od prisotnih: Bicka, Logme art, Center Rinka.

Hvala Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije za povabilo in odličen dogodek, gospe Tatjani Vrbošek in njenim sodelavcem ter gospe Marjani Cvirn za pomoč, podporo in spodbudo. Hvala gospe Bernardki Ipavec in OŠ Solčava za oblačilca. Hvala kmetiji Ramšak in Robnik, ki ste prispevali dobrote za degustacijo solčavskih posebnih dobrot.  Nad vse ste nas s svojim obiskom počastili županja občine Solčava  Katarina Prelesnik.« Ter dodala, da so prve učinke predstavitve zabeležili že naslednji dan, ko so v TIC Center Rinka beležili obisk, kot posledico enkratne predstavitve v Ljubljani!

Delavnica, ki poteka v sklopu Bienala oblikovanja se je tokrat iz Genterovcev preselila v središče prestolnice in Podeželje v mestu. Kulinarično degustacijsko izkušnjo, ki je potekala v sklopu projekta BIO (bienale oblikovanja) in skupine Nov zagon podeželja je pripravil raziskovalec hrane Klemen Košir in skupaj z avtorji projekta vodil delavnico priprave hrane z lokalnih sestavin.

Obiskovalci so med drugim lahko izdelali svoje namaze in ustvarili svoje recepte, ter Klemnu pomagali pri pripravi langošev. »V veselje se nam je bilo spoznati z vami - hvala za vso pomoč in podporo ter možnost, da smo sodelovali na dogodku Podeželje v mestu. Sodelovati z vami je bila za nas prijetna in navdihujoča izkušnja. Ker imamo na tokratnem bienalu kar nekaj skupnih točk zanimanja, vljudno vabljeni na ogled razstave 25. bienala oblikovanja v MAO,« je navedla Maja Šuštaršič z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, vodja projekta BIO.

»Na Podeželju v mestu smo se imeli čudovito. Ljubljančani se nas spomnijo od lani in so prišli ponovno. Prodali smo vse. Na naši kmetiji ga pakiramo v darilne vrečke in zabojčke ter pletemo kite. Tako damo Ptujskemu lüku dodano vrednost,« je ob koncu sobote, 2. septembra, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani povedal Janez Horvat z Gočlove kmetije. Letošnja letina lüka ni bila najboljša, zato bo treba kar pohiteti, če boste želeli priti do njega. Gre pa za avtohtono sorto, ki je na trgu Evropske unije zaščitena z geografsko označbo. Nova priložnost srečati člane Gočlove kmetije bo Podeželje v mestu Maribor, ki bo potekalo v soboto, 7. oktobra, pred hišo Stare trte v Mariboru.

»Me smo zelo zadovoljne. Izjemen občutek je bil sodelovati na Podeželju v mestu, odhajamo z dobrimi, lepimi vtisi. Predvsem smo se trudile nagovoriti obiskovalce, da nas obiščejo 24. septembra na solčavskem, kjer imamo 7. festival ovčje volne. Obiska bomo zelo veseli. Se je pa danes tudi prodajalo. Predvsem copate. Ljudje imajo z njimi dobre izkušnje, spoznali so, da so odlični za noge in se vračajo, da jih kupijo zase ali za svoje prijatelje. Naše društvo Bicka se ukvarja s predelavo volne, naš cilj je prispevati k ohranjanju jezersko solčavske ovce, ki jo imamo zelo radi. Gre za ljubiteljsko dejavnost s ciljem ohranitve podeželja,« je po dogodku povedala ena od članic društva Bicka Bernarda Prodnik.

Ovčja volna in filcani izdelki so bili osrednja tema tokratnega Podeželja v mestu. Že leta se na Podeželju v mestu z njimi predstavlja Erna Korošec. Pravi, da je filcanje lahko poslovna priložnost. Zahteva pa seveda veliko ustvarjalnih idej, potrpežljivosti in dela. Izdelki so praktični in med ljudmi vedno bolj cenjeni. »S svojim delom ohranjam in posodabljam znanje prednikov. Jezersko solčavska volna je zelo primerna za ustvarjanje pletenin, klobukov in copat. Jaz ustvarjam pletenine in izdelke iz filca. Na Podeželju v mestu zelo rada sodelujem in moje stranke se vračajo. Največ kupujejo Ljubljančani, tokrat je bilo med kupci veliko turistov, ki so jih izdelki navdušili,« pove Erna.