Ogled avstrijskih sadjarskih praks

Avtor: dr. Anka Čebulj, Gašper Gomilšek, Andrej Šuvak, Andrej Soršak, Matjaž Lerš

V okviru strokovne sadjarske ekskurzije smo si ogledali tri avstrijske sadjarske kmetije na Štajerskem, ki vsaka na svoj način predstavljajo razvojne trende v pridelavi sadja – od individualnega trženja in pridelave borovnic, do ekološke pridelave in vrhunskih rešitev za namakanje ter zaščito pred vremenskimi vplivi.

Sadjarstvo v Avstriji – statistika in trendi

Avstrija ima skupno 13.500 hektarjev sadovnjakov, od tega 4.500 hektarjev ekoloških, večinoma na Štajerskem. Na tem območju se nahaja 4.900 hektarjev jablan, od tega je 1.100 hektarjev ekoloških. V zadnjih letih upada sajenje lupinarjev (orehi), medtem ko jagodičasto sadje zaseda tretje mesto po obsegu pridelovalnih površin.

Kmetija Obst Pfeifer – lastna blagovna znamka in nadzor nad trženjem

Prva postaja ogleda je bila kmetija Obst Pfeifer v kraju St. Ruprecht. Gre za sadjarsko kmetijo, ki izstopa po tem, da v celoti samostojno pokriva vse faze – od pridelave in skladiščenja do pakiranja in trženja, kar je v Avstriji prej izjema kot pravilo. Medtem ko večina sadjarskih kmetij svoje pridelke prodaja prek organizacij pridelovalcev (OP), se družina Pfeifer zaveda prednosti samostojnega trženja – predvsem v večji fleksibilnosti in možnosti individualnega dogovarjanja za ceno. Njihove pridelke lahko najdemo v trgovskih verigah Hofer in Lidl.      

V sklopu ogleda smo si najprej ogledali skladiščne prostore, kjer poteka sortiranje in pakiranje jabolk ter borovnic. Skupaj še z dvema večjima pridelovalcema so oblikovali lastno blagovno znamko Steirischer Berggolden, pod katero tržijo jabolka sorte Zlati delišes. Njihova posebnost  je v poznejšem obiranju sorte – plodove oberejo in uskladiščijo šele, ko so ti že rumeni, kar izboljša aromo in delež sladkorja.

Na kmetiji pridelujejo sorte Gala Magma®, Gala Wildfire® RKD, Jonagold - Jonaprince, Pinova in Braeburn, vse na podlagi M9. V času obiska so se pripravljali na obiranje sorte Gala Wildfire® RKD, a so pričakovali drobnejše plodove. Sorto Gala Magma® bodo obirali konec avgusta – kot pri sorti Zlati delišes želijo z nekoliko kasnejšim obiranjem doseči večjo vsebnost sladkorja (vsaj 12°Brix) ter boljšo obarvanost in velikost plodov.  

Delovno silo zagotavljajo sezonski delavci iz Ukrajine, Romunije in Vietnama. Redčenje plodov izvajajo z uporabo pripravkov Brevis, ATS in BA, pa tudi ročno doredčevanje. Nasadi so zaščiteni s protitočno mrežo, nimajo pa namakalnega sistema. Lani so zaradi pozebe izgubili kar 90 % pridelka, zato so letos investirali v kovinske posode z briketi, ki ob gorenju do 8 ur dvignejo temperaturo v sadovnjaku za 5–7 °C. Za učinkovito zaščito je potrebno do 300 posod na hektar.

Poseben segment predstavlja tudi pridelava borovnic, ki jih gojijo na 16 hektarjih. Najstarejši nasad je star 15 let in ga nameravajo obnoviti. Vse borovnice so posajene v loncih, z urejeno fertirigacijo in zaščito s protitočno mrežo. V času obiska je potekalo obiranje sorte Aurora.

Ekološka kmetija Manuela Gschweitl – kombinacija sadjarstva in perutnine

Naslednja postaja je bila ekološka sadjarska kmetija Manuela Gschweitl v Ilztalu, kjer so se preusmerili v intenzivno sadjarstvo že v 60. let prejšnjega stoletja. Danes obdelujejo 10,5 ha jablanovih nasadov in 2,5 ha kostanjev na nagnjenih terenih. Gojijo sorte Gala, Pinova Evelina®, Nicoter Kanzi® in Topaz. V preteklosti so gojili tudi Zlati delišes in Braeburn.

Poleg sadjarstva na kmetiji redijo 2.700 kokoši in 300 petelinov za valilna jajca. Zaradi pravil organizacije Bio Avstrija konvencionalne reje ne smejo imeti na isti lokaciji kot ekološko pridelavo, zato imajo konvencionalni hlev v najemu.

Za namakanje in oroševanje imajo dve akumulaciji – 1.000 m³ in 20.000 m³, a večja akumulacija zaradi preuščanja vode potrebuje sanacijo, z polaganjem folije, ki jih bo letos stala kar 100.000 evrov. Brat na kmetiji upravlja tudi bioplinarno, ki pa je v fazi opustitve.

Pri gnojenju uporabljajo kompostna gnojila, pri gnojenju z dušikom poskušajo z bakterijskimi pripravki, mikroelemente pa dodajajo foliarno. Tla so zaradi perutnine preobremenjena s fosforjem. Soočajo se s pomanjkanjem ekoloških gnojil, še posebej hlevskega gnoja.

Med večje izzive v pridelavi sodijo krvava uš, rjavost sorte Pinova, voluharji in pleveli, lani pa so imeli težave s hruševim ožigom. Proti zavijačem uporabljajo metode konfuzije, v sadovnjakih pa so namestili tudi bambusove palice za strigalice. Imajo težave z alternativno rodnostjo.

Trženje poteka prek združenja pridelovalcev, tudi za drobnejše plodove sorte Gala (60 mm premera). Prodajne cene se gibljejo med 0,60 in 1,00 € na kilogram.

Inovativna tehnologija za oroševanje in nadzor

Zadnja postaja ekskurzije je bila sodobno urejena sadjarska kmetija z več kot 20 ha jablan, od katerih je 9 ha v ravnini. Ti nasadi, zasajeni s sortami Pinova in Bonita, so opremljeni z naprednim namakalnim in oroševalnim sistemom, ki ga napaja akumulacija s kar 30.000 m³ vode – dovolj za 7 dni oroševanja po 8 ur na dan.

Ob robu nasada imajo drenažni sistem, iz katerega se voda avtomatično vrača v akumulacijo. Sistem nadzira pet meteoroloških postaj, ki omogočajo avtomatska opozorila za potrebe namakanja ali zaščite pred pozebo. Oroševalci so nameščeni na vsakih 15 metrov, pol metra nad protitočno mrežo v obliki rožice.

Kot prednost so izpostavili jasen postopek pridobivanja dovoljenj; na podlagi projektne dokumentacije lahko pridelovalci pridobijo soglasje dežele in uredijo namakalni sistem v zelo kratkem času.

Foto utrinki