Foto: Finance

KGZS obžaluje sprejetje zakonodaje o obnovi narave kljub dejstvu, da za njeno izvajanje ni zagotovljenih namenskih virov financiranja. Kmetje bodo potrebovali ustrezna finančna nadomestila za izvajanje sprememb, prilagoditev in omejitev, ki jih predvideva zakon.

Ključne besede: Zakon o obnovi narave, sredstva, omejitve kmetovanja

Zakon o obnovi narave uvaja niz priporočil, namenjenih obnovi degradiranih ekosistemov v Evropi. Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale njihovo stanje. Države članice bodo morale na osnovi zakona pripraviti načrte za obnovo narave in doseganje teh ciljev na nacionalni ravni.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je opozoril: »V Sloveniji že obstaja vrsta predpisov in območij, ki ščitijo habitate in hkrati predstavljajo izjemno velike omejitve za opravljanje kmetijske dejavnosti. Imamo 60 % gozdov, 38 % Nature 2000 in 76 % zemljišč s težjimi pridelovalnimi pogoji. Glede na stanje orne zemlje na prebivalca ta pristop ogroža samooskrbo.«

Varovanje ekosistemov iz pisarn in hodnikov pomeni dodaten pritisk na kmetijstvo, posledica omejevanja kmetovanja pa bo opuščanje pridelave. Kmetijstvo teh pritiskov ne bo preneslo brez ustrezno visokih finančnih nadomestil. Zakon o obnovi narave pa jih trenutno ne zagotavlja, kar je nesprejemljivo.

Poseg v habitate lahko oslabi ekonomsko moč kmetij, to pa lahko vodi do opuščanja kmetovanja, kar lahko privede do izgube travnikov in pašnikov in posledično vpliva na biotsko raznovrstnost. V Sloveniji se površina trajnih travnikov in pašnikov zmanjšuje predvsem zaradi opuščanja kmetovanja, ki vodi do zaraščanja kmetijskih površin. Najbolj pa nas žalosti, da odločevalci pozabljajo na najboljša kmetijska zemljišča, ki jih izgubljamo s pozidavo.