Namen seminarja, ki je potekal prek portala zoom in ga  je povezovala Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in družbene storitve na podeželju pri KGZS, je bil informirati udeležence o njihovih obveznostih pri vključevanju v razna zavarovanja, na drugi strani pa tudi o uveljavljanju pravic, ki jih pridobijo zaradi vključitve v obvezna ali prostovoljna zavarovanja ter tudi pravic iz javnih sredstev iz naslova socialne države.  Predvsem pa so na njem govorili o zdravstvenem zavarovanju kmetov, spodbudah za zaposlovanje invalidov na kmetiji, pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, pravicah iz javnih sredstev za člane kmetij ter varnosti in zdravju pri delu na kmetiji.

Temu primerna je bila tudi sestava govorcev oziroma nastopajočih na seminarju. Zdravstveno zavarovanje kmetov in pravice iz zavarovanja je predstavila Urška Ahlin Ganziti iz KGZS, nadaljevali sta Aleksandra Kuhar in Samira Bosnić iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, ki sta predstavili spodbude za zaposlovanje invalidov na kmetijah. Ker prihaja veliko vprašanj s strani kmetov prav o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, je bilo zanimivo predavanje Irene Štrumbelj Trontelj, Jadranke Briški  in Tanje Rogine iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Spregovorile so o posameznih vstopnih pogojih v obvezno ali prostovoljno obvezno zavarovanje kmetov in  pravicah, ki jih  imajo kmetje iz tega zavarovanja.

V drugem delu seminarja je mag. Valentina Vehovar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti govorila o pravicah, ki so članom kmetij na voljo iz javnih sredstev, nekoč znane pod izrazom socialni transferji. Spregovorila pa je tudi o stiskah današnjega časa, kako jih odpraviti in usmeritve za prve korake k temu. Boštjan Lampe iz KGZS – Zavoda Murska Sobota  je na koncu predstavil celotno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu, zahteve, ki jih kmetije morajo imeti urejene, in nekaj praktičnih primerov z napotki  za varno in zdravo delo na kmetiji.

Sodelujoči so se strinjali, da sistem socialne varnosti v Sloveniji temelji na načelu solidarnosti in zagotavljanju varnosti v primeru, ko si sami nismo več zmožni zagotavljati osnovnih pogojev za življenje. V času, ko se vse pogosteje srečujemo z rizičnimi oblikami dela in ko je globalna družba v krizi, je sistem, ki nam omogoča minimalno materialno in socialno varnost, izjemnega pomena. Zato morajo tisti, ki so vpleteni v ta sistem, poskrbeti za to, da takšna ureditev vsaj ostane. Še boljše pa bi bilo, da se odpravijo nekatere slabosti in uvedejo pozitivne spremembe na boljše.