Foto Pexels

Ključne besede: prašičereja, afriška prašičja kuga, APK

Sprejet je sklep s katerim je pričelo veljati II. poglavje Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih: nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, ki veljajo za celotno območje Slovenije.

Gre za prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije*; intenzivni odstrel divjih prašičev; prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih; biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom; ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči – obvezna prijava vsakega poginulega prašiča.

*Prepoved prejemanja in odpreme divjih prašičev pomeni prepoved odpreme živih divjih prašičev iz lovišč, obor za rejo divjadi, obor s posebnim namenom in lovnih obor na druge lokacije v Republiki Sloveniji, druge države članice EU in tudi v tretje države.

Za namene reprodukcije je dovoljena odprema divjih merjascev in svinj za pleme iz obor na druge lokacije v državi, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

• obora je registrirana in ima identifikacijsko številko gospodarstva (G-MID);
• živali v obori so označene in imetnik vodi register živali na gospodarstvu;
• divji merjasec ali svinja za pleme, ki je namenjena za odpremo, je v obori izvora vsaj 30 dni pred odpremo oziroma od rojstva in na dan odpreme ne kaže kliničnih znakov bolezni;
• odpremo dovoli uradni veterinar.

Intenzivni odstrel divjih prašičev

Z namenom, da se zmanjša populacija divjih prašičev, upravljavci lovišč izvajajo intenzivni odstrel ob upoštevanju biovarnostnih ukrepov.

Za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo, se upravljavcu lovišča izplača finančna spodbuda v pavšalnem znesku. Za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 eurov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 eurov na žival.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja divjad in lovstvo, in zakona, ki ureja orožje, je pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev dovoljena uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, in umetnih virov svetlobe.

Prepovedano in omejitve krmljenja na krmiščih

Na krmiščih za prostoživeče živali, do katerih lahko dostopajo divji prašiči, je prepovedano krmljenje z ŽSP; dovoljeno je zimsko krmljenje s silažo, senom in okopavinami; za namene privabljanja dovoljeno le krmljenje s krmo neživalskega izvora. Za krmišča v lovnih oborah ni omejitve glede krme neživalskega izvora.

Biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom

Lovci morajo pri lovu na divje prašiče in izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, upoštevati sledeče biovarnostne ukrepe:

• čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil pred lovom in po njem ter kopanje psov;
• v primeru skupinskih lovov odobritev vozil, ki se uporabljajo v lovišču, zlasti za prevoz odstreljenih divjih prašičev, s strani odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu ter za postopke z vozili pred lovom in po njem, oziroma preden zapustijo lovišče;
• vodenje podatkov o udeležencih lova, razen individualnega lova; podatki zajemajo osebno ime, naslov in kontaktne podatke vsakega udeleženca; podatke zbira in hrani upravljavec lovišča;
• postopek kategorizacije ŽSP (iztrebljeni organi, kože in drugi ŽSP), postavitev zabojnikov za ŽSP in neškodljivo odstranjevanje ŽSP;
• prijava najdenih poginulih divjih prašičev (navodila 15. člena).

Poziv k prijavi vsakega najdenega poginulega divjega prašiča

Kdor v naravi najde poginulega divjega prašiča ali njegove ostanke, o tem takoj obvesti regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112. Obvestilo o najdbi poginulega divjega prašiča naj vsebuje sledeče podatke:

• osebno ime najditelja in kontaktne podatke (telefonska številka oziroma e-naslov, naslov);
• lokacijo (opis mesta, najbližji kraj, če je mogoče, koordinate x, y);
• če je mogoče, spol in starost najdenega poginulega divjega prašiča;
• čas najdbe;
• morebitne vidne spremembe na poginulem divjem prašiču;
• možnost dostopa do najdenega poginulega divjega prašiča (opis lokacije, dostopnih poti ipd.).

Po prijavi najdbe:

• najditelj vidno označi mesto najdbe poginulega divjega prašiča;
• najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim bolj omeji svoje gibanje, pri čemer vsaj 72 ur oziroma do negativnega izvida preiskave na APK ne sme vstopati v objekte, kjer se redijo domači prašiči, in v obore z divjimi prašiči;
• najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim prej očisti in razkuži obleko, obutev in opremo, ki je prišla v stik s poginulim divjim prašičem.

Po prejemu obvestila regijskega centra za obveščanje uprava zapiše klic in podatke iz drugega odstavka tega člena vnese v evidenco najdenih poginulih divjih prašičev iz 60. člena tega zakona ter o tem obvesti Veterinarsko-higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS).

Najditelj je za najdbo in prvo prijavo istega poginulega divjega prašiča upravičen do finančne spodbude v višini 30 eurov. V primeru, da gre za najdbo povoženega divjega prašiča, finančne spodbude ni.

Če najditelj zagotovi tudi pomoč pri spravilu divjega prašiča do vozila in nakladanju na vozilo VHS, je upravičen do dodatne finančne spodbude v višini 100 eurov za vsakega divjega prašiča.

Najditelj vloži zahtevek za izplačilo finančne spodbude pri Upravi v 30 dneh od prijave najdbe poginulega divjega prašiča. Vzorec obrazca zahtevka je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

V primeru uveljavljanja finančne spodbude, ker je pomagal pri nakladanju na VHS vozilo, je zahtevku potrebno priložiti kopijo listine o odvozu ŽSP s podatki, ki mu jih izroči VHS služba.

Celotno besedilo zakona je dostopno na povezavi TUKAJ.