Na zbornici smo po pregledu razmer na poljih po Sloveniji in glede na neugodne vremenske razmere  ter vojne v Ukrajini zaskrbljeni zaradi možnega pomanjkanja krme za živali in posledično prevelike odvisnosti od uvoza, zato pozivamo k ustreznim ukrepom, ki bi to preprečili.

Posledice nadpovprečno suhe zime, ko smo imeli v Sloveniji le tretjino padavin dolgoletnega povprečja, so se na ozimnih žitih, oljni ogrščici in travinju pričele kazati že proti koncu februarja 2022. Dodatno so stanje poslabšali še pogosti in močni vetrovi ter nizke nočne temperature. Rast rastlin se je popolnoma ustavila, posevki se ponekod že sušijo in odmirajo. Težave so predvsem na tistih posevkih, ki so bili v lanskem letu zaradi poznega spravila koruze in vlage posejani prepozno. V kolikor se bodo neugodne vremenske razmere nadaljevale in ne bo v kratkem večjih padavin, bodo kmetje morali nekatere njive z ozimnimi žiti za prehrano živali preorati in posejati druge krmne rastline, predvsem razmišljajo o setvi koruze. Tovrstno ravnanje je utemeljeno tudi zaradi vojne v Ukrajini in posledično velike možnosti pomanjkanja žit za krmo in visokih cen na trgu. Kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo položaj, zato si prizadevajo čim več krme pridelati sami in s tem zmanjšati odvisnost od uvoza.

Kjer bo možno, bo javna služba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS kmetom svetovala, da se izognejo zaporedni setvi koruze za koruzo in da nadomestijo izpad žit z drugimi krmnimi rastlinami, ki bi jih lahko uporabili kot lastno pridelano krmo za njihove živali. Tako jih bomo usmerjali v setev sončnic, krmnega graha, soje, sirka, sudanske trave, oljnih buč, detelj in deteljne travne mešanice.

Kljub navedenim možnostim za nadomeščanje izpada pridelka žit pa predlagamo, da bi bilo zaradi izrednih razmer na trgu z žiti in večje varnosti primerno, da se pravočasno prilagodi zakonodaja. Za izvedbo navedenega ukrepa so namreč nujne spremembe 26. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Ta med obveznimi zahtevami  navaja, da je koruza v kolobarju lahko največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma. Zaporedno setev koruze prepovedujejo tudi tehnološka navodila za integrirano pridelavo.

Predlog zbornice je, da se zaradi slabega stanja posevkov z žiti in izrednih razmer na trgu z žiti zaradi vojne v Ukrajini izjemoma prilagodi zakonodaja tako, da bo dovoljena sprememba kolobarja in bo kmetom dopuščena zaporedna setev koruze.